Edina finančna naložba, ki ustvarja pozitiven donos tudi v časih epidemije

Kaj se pravzaprav dogaja?

Podjetja zapirajo svoja vrata. Ljudje ostajajo doma. Kupujejo predvsem živila. Prodaja življenjsko nepomembnih potrebščin se je ustavila.

Podjetja ostajajo brez prihodkov. Na drugi strani stroški ostajajo. Logična posledica je, da se pričakovani dobički hitro topijo.

To je povzročilo prvo večjo korekcijo na delniških trgih. Delnice in delniški skladi so izgubili vrednost. Sledila je manjša panika, v kateri so manjši vlagatelji reševali svoje premoženje tako, da so (raz)prodajali svoje delnice.

Čredni nagon ljudi je povzročil še večjo razprodajo in delniški indeks S&P 500 je v letošnjem letu zabeležil kar 31-odstotni padec.

Čeprav bi pričakovali, da bo v negotovih časih narasla cena zlata, se to ni zgodilo. V začetnem strahu je cena zlata sicer poskočila, vendar je tej rasti sledil močan padec. Zlato je tako v letošnjem letu že izgubilo več kot 11 % vrednosti.

Ukrepi, ki jih je svet moral sprejeti za zajezitev koronavirusa, pa niso pustili posledic le na delnicah.

Ameriške obveznice še nikoli v zgodovini niso imele tako nizkega donosa, nemške pa imajo celo negativnega.

Tudi surova nafta, ki se je še pred kratkim marsikomu zdela dobra naložba, ni bila imuna na dogajanje v gospodarstvu. Samo v letos je cena sodčka nafte padla za več kot 50 %.

Tukaj se porodi vprašanje, kam investirati denar, da bo ta kljub slabim gospodarskim obetom, pridobival vrednost.

V podjetju Helium so za vas pripravili e-knjigo, v kateri boste izvedeli, kako vam lahko FOREX trgovanje pomaga oplemenititi vaš denar tudi v času gospodarske recesije in zakaj po tej metodi državi ne boste plačali davka na ustvarjen dobiček.

Kaj se nam torej obeta v bližnji prihodnosti?

Se nam res obeta še eno težko obdobje kot v času zadnje večje recesije?

Nihče si tega zares ne želi. Še predobro vemo, kako je bilo leta 2008 in kako dolgo je trajalo, da smo se ponovno pobrali.

Številni so izgubili službe in morali zaradi tega močno zategniti pasove, torej družinske proračune. Kdor je službo obdržal, je moral prevzeti del dela, ki so ga pred tem opravljali odpuščeni.

Vsem je bilo dosti težje.

Marsikateri podjetnik zaradi zmanjšanja prodaje takrat ni več mogel pokrivati tekočih stroškov ali kreditov, ki jih je pred tem najel za razvoj, da bi podjetje lahko raslo.

Namesto da bi na novo zaposlovali in rasli, so se morali zatekati k odpuščanju in ustavitvi vseh investicij.

Vračanje kreditov je za marsikoga postalo nočna mora ... Kakovosten spanec pa preteklost.

Kako verjetna je daljša gospodarska recesija?

Poglejmo si dejstva.

Številnim podjetjem zaradi zmanjšanja poslovanja letos ne bo uspelo doseči zastavljenih ciljev in dobičkov. Nekatera bodo prisiljena zapreti svoja vrata in prekiniti poslovanje.

V turizmu beležijo popolne odpovedi aranžmajev in rezervacij. Gostinski lokali so prazni in tudi nasploh so šla podjetja v "rezervni načrt".

Novi avtomobili so se v celoti nehali prodajati.

Podjetje Apple je zaprlo vse poslovalnice po celem svetu. Le kako bo to vplivalo na njihove dobičke?

Ko se zgodi panika, se (začasno) ustavijo vse investicije, ki niso nujne. Ljudje enostavno prenehajo trošiti. Kupujejo le še hrano, zdravila in nujne zadeve.

Logična posledica vsega tega je, da morajo delnice podjetij pasti.

Priložnost za dober zaslužek ali past, zaradi katere lahko izgubite še več?

Ko cene delnic začnejo nezadržno padati, se večina malih vlagateljev prestraši in začne razprodajo svojega premoženja, naloženega v delnicah. Delnice tako padajo in padajo, vlagatelji pa jih prodajajo krepko pod ceno, po kateri so jih kupili.

Nekaterim morda še uspe prodati z nekim dobičkom, številni pa se žal opečejo in prodajo s precejšno izgubo. In vedno je enako. To se zgodi v vsaki krizi.

Na drugi strani izkušeni vlagatelji v tem obdobju kupujejo delnice, ki so dobesedno na razprodaji.

Točno tako je bilo tudi v času zadnje recesije leta 2008.

To je čisto enostavno prenos denarja iz šibkih rok v močne roke. K tistim vlagateljem, ki imajo pogum v težkih časih.

Toda POZOR!

Danes je stvar nekoliko drugačna.

Vse več ljudi ima danes dostop do investicijskih znanj, ki jih takrat niso imeli.

Verjetno tudi sami zelo dobro poznate (že malo prežvečen) nasvet Warrena Buffetta, ki pravi, da bodite pogumni, ko je druge strah ...

... Oziroma bodite plašni, ko so drugi pogumni in pohlepni.

Z drugimi besedami ...

Nasvet, ki pravi, da kupuj takrat, ko drugi iz naložbe bežijo, ker je takrat cena za nakup bolj ugodna.

Ta nasvet je sicer dober, vendar pa se v njem skriva velika nevarnost.

Res je, da so v času gospodarske recesije delnice lahko na razprodaji, vendar to še ni zagotovilo, da boste z nakupom teh zares lahko ustvarili pozitiven donos.

Zakaj ne?

Zato, ker ni rečeno, da bodo delnice podjetij, ki so izgubile del vrednosti, od tukaj naprej le še rasle. Povsem možno je, da bodo padle še za nekaj deset odstotkov, nekatere pa tudi za 80 ali 90 %.

Poleg tega bodo nekatere potrebovale tudi deset ali celo dvajset let, da bodo okrevale do nivojev pred padcem.

Če samo pogledamo, kako velika podjetja že prosijo države za državno finančno injekcijo, na primer največji francoski letalski prevoznik. Ali pa vzemimo kar slovenske primere iz turizma. Povsod je podobno, razlika je le v velikosti. In če boste vlagali v delnice ali delniške sklade, naj bo previdnost še vedno na prvem mestu. Strokovnjaki opozarjajo, da so naložbe v vzajemne sklade v tem trenutku še vedno precej tvegane. Povsem možno je, da smo še daleč od dna.

Veliko ljudi naredi ravno to napako. Meni, da je vrednost delnic zaradi nedavnih padcev že ugodna, ampak se pogosto zgodi, da nato trgi padejo še precej močneje.

Obveščeni viri pravijo, da je zelo težko napovedati četrtletne dobičke podjetij, kar pomeni, da lahko sredi aprila doživimo razcvet ali pogrom na delniških trgih. Investiranje v delnice sedaj ne pomeni nič drugega kot kockanje z vašim premoženjem. Kar je v vsakem primeru napačno in odsvetovano.

Ameriška centralna banka je že urgentno in nenapovedano znižala obrestne mere in v obtok poslala dodatnih trikrat po 500 milijard dolarjev za kratkoročno likvidnost sistema. Oboje z namenom reševanja gospodarstva, ki ga je prizadela situacija s korona virusom.

V Evropi je Italija gospodarstvu namenila 25 milijard evrov, Slovenija pa nekoliko manj kot eno milijardo.

Tudi druge evropske države sprejemajo ukrepe, s katerimi bi preprečile gospodarsko recesijo.

Kako učinkoviti bodo ti ukrepi, je težko reči. Skoraj zagotovo pa jim ne bo uspelo rešiti celotnega gospodarstva.

Ljudje bodo spremenili navade, potrošnja se bo zmanjšala in gospodarstvo bo čutilo hude posledice.

Seveda pa je to tudi čas, ko bodo nastajali novi milijonarji.

Kaj lahko storite, če nameravate investirati večje vsote denarja?

Če ob tej priložnosti razmišljate o investiciji pet, deset, petdeset tisoč evrov ali več, potem se verjetno dobro zavedate, da se lahko v času recesije realna vrednost tega denarja močno zmanjša.

Poglejmo, zakaj.

Nekaj vrstic višje smo pisali, da je Ameriška centralna banka v obtok poslala ogromne količine novega denarja. Večja količina denarja v obtoku razvrednoti njegovo vrednost.

To je tudi razlog, zakaj je denar treba investirati, ne pa pustiti, da se vanj zaje inflacija in monetarni ukrepi različnih držav.

Zagotovo v tem trenutku velja razmisliti o investiciji v valutno trgovanje.

Zakaj investirati ravno v valutno trgovanje?

Razlog za to je popolnoma logičen in ga nihče ne bi smel spregledati.

V času, ko večina investicij zaradi situacije v svetu ustvarja negativne donose, trgovanje med tujimi valutami še vedno poteka na povsem enak način.

Razlika je le v tem, da so premiki v valutnih razmerjih v tem trenutku lahko večji, kar je načeloma posledica dogajanja v posameznih državah.

To je dobra novica.

Večji premiki pomenijo tudi večjo priložnost za pozitiven donos.

Natanko to je valutni algoritem, ki ga v Sloveniji trži podjetje Helium, dokazal v letošnjem letu. Medtem ko je večina naložb naredila velike izgube, je algoritem Helium v tem obdobju za vlagatelje ustvaril 18,93 % donosa. V samo treh mesecih letošnjega leta.

To je čas, ko so delniški indeksi izgubili med 25 in 35 odstotki premoženja vlagateljev.

Kako je to mogoče?

Preprosto in logično. Svetovne valute, kot so evro, dolar ali britanski funt, v takšnih časih ne propadejo, ampak se zgolj gibljejo v eno ali drugo smer. Algoritem, ki valute upravlja, izbira, katero bo kupil, in katero ne.

V zadnjih devetih letih in pol je omenjeni algoritem za vlagatelje ustvaril 425-odstotni donos na vložen denar oziroma v povprečju 15,58 % letno.

 Naročnik oglasne vsebine je DOMINATUS D. O. O.