Torek, 13. 9. 2022, 15.55
2 leti, 2 meseca
Ekonomist opozarja: Ta ukrep slovenske vlade je nesmiseln
"Večina ukrepov proti energetski draginji je sicer smiselnih, zamrznitev cen pa ni ekonomsko smiselna rešitev. Razlogi so trije: ukrep ne rešuje ključne težave, premajhne ponudbe plina, ampak jo celo poglablja, ukrep zamrznitve cen je zelo drag instrument, potrošniki pa ne čutimo posledic napada Rusije na Ukrajino, kar ni prav," ukrep slovenske vlade, da je zamrznila cene zemeljskega plina, pojasnjuje ekonomist in izredni profesor na Fakulteti za družbene vede Anže Burger.
Kot smo že poročali, sta v ponedeljek podjetji Domplan Kranj in Komunala Velenje sprejeli odločitev, da svojim odjemalcem prekineta dobavo zemeljskega plina. Odločitev so sprejeli zaradi vladne regulacije cen, saj je vlada sredi avgusta odredila uredbo o zamrznitvi cen zemeljskega plina. Skladno z uredbo lahko dobavitelji od 1. septembra za kilovatno uro zemeljskega plina gospodinjstvom zaračunajo največ 0,073 evra. To je cena brez davka in drugih obveznih dajatev.
Zakaj vladni ukrepi za reševanje energetske draginje niso smiselni?
"Del bremena višjih cen plina morajo nositi tudi potrošniki," izpostavlja ekonomist Burger. Ekonomist Anže Burger poudarja, da je večina ukrepov proti energetski draginji sicer smiselnih, zamrznitev cen pa ni ekonomsko smiselna rešitev. Kot pravi, so razlogi trije: "Ukrep zamrznitve cen ne rešuje ključne osnovne težave – premajhne ponudbe plina – ampak ravno obratno, to celo poglablja. Če ohranjamo nizke cene potrošniki in drugi porabniki, na primer industrija, ne varčujejo s tem redkim virom in ne iščejo alternativ, zato cenovne pritiske na ta energent še dodatno povečujemo. Drugi razlog je ta, da je ukrep zamrznitve cen zelo drag instrument, saj je s tem treba pokriti razliko med trenutnimi tržnimi cenami, ki so na borzah zelo visoke, in med zamrznjeno ceno. Dlje kot traja ta ukrep, dražje je."
Dodaja, da smo do avgusta letos za ukrepe zapravili že okrog 325 milijonov evrov: "Ti ukrepi so zelo obsežni, od dva odstotka BDP navzgor. Zato se je treba zadolževati, previsoke obrestne mere pa so fiskalna težava, saj vodijo v javni dolg. Ker so ukrepi preširoki, so predragi. Boljši so ciljno usmerjeni ukrepi, ki jih je vlada že sprejela, na primer denarna pomoč samo socialno ogroženim."
"Vedeti moramo, da bo ta zima najhujša doslej"
Opozarja, da je za industrijo stvar bolj zapletena: "V industriji je treba najti drugačne rešitve, ki so zelo specifične od proizvajalca do proizvajalca. Eni se lahko prilagodijo in zamenjajo energent, drugi pa težje, tako da je stvar treba reševati drugače." Tretji razlog, zakaj zamrznitve cen niso v redu, pa vidi v tem, "da potrošniki ne čutimo učinkov napada Rusije na Ukrajino". "To se mi ne zdi prav. Ves čas bi se morali zavedati, da ljudje tam izgubljajo življenja, in najmanj, kar lahko naredimo, je, da tudi mi občutimo ta majhen delček te krize," poudarja.
Pojasnjuje tudi, kaj pomeni zamrznitev cen zemeljskega plina: "To pomeni, da bodo podjetja dobaviteljem odpovedovala pogodbe dobave, ker so preprosto v določeni megli, saj od vlade nimajo jasnih sporočil, kdaj in na kakšen način bo vlada nadomestila to razliko med administrativno in tržno ceno." Kot rešitev predlaga, da bi se cena na trgu oblikovala takšna, kot je, potrošnikom in ključnim industrijam pa bi pomagali s ciljno usmerjenimi subvencijami in transferji: "Nekdo z visokim prihodkom lahko to zimo brez težave plača tudi dvojno ali trojno položnico. Vedeti moramo, da bo ta zima najhujša doslej, potem pa se bodo stvari počasi začele blažiti oziroma bo tudi Evropa našla alternativne vire in cene se bodo vsekakor umirile. Ta zima bo res težka. Ampak kot rečeno, nekateri ljudje se lahko prilagodimo in nekatera podjetja lahko zamenjajo vire, zato je nesmiselno, da bi subvencionirali tudi njih."
"Poskrbeti moramo, da breme teh višjih cen plina razporedimo bolj enakomerno. Ne smemo vsega prenesti na državo. Del moramo nositi tudi potrošniki, ki si to lahko privoščimo, del industrija in proizvajalci, del pa država. Ne pa vsega prenesti na državo, saj je to neučinkovito," še sklene.
Dobavo plina prekinili že v Kranju
"Cena zemeljskega plina na borzi je trenutno tri- do štirikrat višja od regulirane cene. Država dobaviteljem v ničemer ni zagotovila povračila škode, kar za dobavitelje v zasebni lasti, kot je družba Domplan, pomeni hude likvidnostne težave, v enem letu pa zaradi milijonske izgube tudi insolventnost. Z namenom ohranitve obstoja in finančne stabilnosti družbe smo takšno odločitev morali sprejeti. Večkrat smo se s pozivi obrnili na pristojno ministrstvo in jih obvestili o svoji nameri, vendar odgovora nismo prejeli," je odločitev o prekinitvi dobave plina pojasnila direktorica podjetja Domplan Saša Krč.
Pravi, da je ta odločitev dokončna, dobavo plina pa bodo sklenili s prvim novembrom letos. Da odjemalci najdejo novega dobavitelja, imajo mesec in pol časa, kar je po njihovem mnenju dovolj, saj je "menjavo dobavitelja mogoče urediti prek spletnega obrazca". "Težavo vidimo v morebitnem zavračanju sprejema novih odjemalcev pri drugih dobaviteljih," je pojasnila.
Ukinitve delovnih mest in odpuščanj ne načrtujejo
Meni, da je ukrep vlade, da omeji cene zemeljskega plina, pravi, "saj je bil sprejet z namenom lažje premostitve energetske draginje za končne potrošnike, kar vsekakor podpiramo". Poudarja pa, da ukrep v izjemno težaven položaj postavlja dobavitelje zemeljskega plina, ki jim vlada ni zagotovila povračila škode zaradi regulacije cene. "Rešitve so potrebne na ravni Evropske unije," poudarja.
Prekinitev dobave plina za podjetje Domplan ne bo bistveno vplivala na poslovanje družbe, saj se, kot pravi direktorica, ukvarjajo z vrsto drugih dejavnosti – upravljanjem večstanovanjskih stavb, inženiringom, gradnjo in nadzori gradenj, urbanizmom in geodezijo ter distribucijo zemeljskega plina." Dodaja še, da ukinitve delovnih mest in odpuščanj ne načrtujejo.
Komunala Velenje večini odjemalcev že našla nove dobavitelje
Že avgusta je iz podobnih razlogov prekinitev dobave zemeljskega plina napovedalo tudi Komunalno podjetje Velenje. Direktor Gašper Škarja je poudaril, da dobave niso prekinili, so pa odjemalce obvestili, da jim bodo zamenjali distributerje. Komunala Velenje z zemeljskim plinom sicer oskrbuje le 169 uporabnikov. "Do zdaj nam je z našo pomočjo že več kot polovico teh uporabnikov uspelo preusmeriti na druge dobavitelje. Za tiste, ki si tega morda ne bodo pravočasno uredili, pa ni nobene skrbi, saj je zakonodaja jasna. Mi smo še vedno dolžni, zato bodo uporabniki še naprej oskrbovani s plinom, tudi po prvem oktobru. Je pa to tudi za nas določen odmik od zdajšnje prakse, ko teh težav nismo imeli," je odločitev komunale pojasnil direktor.
"Za naše podjetje to pomeni, da bomo še vedno upravljali distribucijsko plinovodno omrežje, ne bomo pa dobavitelji plina. Torej ne bomo več na eni strani kupovali plina, na drugi strani pa ga dobavljali svojim uporabnikom, tako da se naša vloga tukaj spreminja in ostajamo le upravljavci distribucijskega omrežja," dodaja.
Sprašujejo se, kdo bo distributerjem povrnil stroške nakupa in prodaje
"Ta odločitev na srečo ne pomeni, da bodo v podjetju sledila kakšna odpuščanja, saj imamo le nalogo vzdrževanja sistema. Tako da se tukaj ne bo nič spremenilo. Spremembe pri nakupu in prodaji za nas niso prinesle nobenih stroškov razen tega, kar je morala urejati prodajna služba. Izdajanja položnic zdaj ne bo, ampak gre res za manjši segment naših uporabnikov. Samo en odstotek naših uporabnikov se oskrbuje s plinom, vsi preostali so na toplotni energiji, tako da za nas to ne pomeni kakih sprememb pri organizaciji dela," je še pojasnil.
Sklenil je, da se po njegovem mnenju vlada trudi z ukrepi glede reševanja energetske krize: "So pa te stvari zelo drastične in se spreminjajo iz dneva v dan. Gre torej za energetsko krizo, ki je nihče ni pričakoval. Mislim, da bo država pripravila določene ukrepe, nekatere bo pa treba sprejeti v nadaljevanju. Gre predvsem za vprašanje, kdo bo distributerjem povrnil stroške nakupa in prodaje, če vemo, da je zdaj prodajna cena regulirana. Tu gre predvsem za javna podjetja, ki so v 100-odstotni lasti lokalnih skupnosti, zato bo seveda treba najti neke sistemske rešitve."
Dobavo plina bodo najvrjetneje prekinili tudi v Energetiki Celje
O prekinitvi dobave plina, če vlada ne bo pokrila izpada prihodkov zaradi zamejene cene, razmišljajo tudi v Energetiki Celje. Pravijo, da energetska kriza, ki je nastala kot posledica vojne v Ukrajini in ukrepov Evropske unije proti Rusiji, močno vpliva tudi na poslovanje Energetike Celje, saj "visoke nabavne cene zemeljskega plina in posledično izguba ter nevzdržna likvidnost ogrožata tudi druge dejavnosti podjetja", zato je, kot pravijo, opustitev dejavnosti eden izmed zelo verjetnih scenarijev.
O prekinitvi dobave razmišljajo, saj jim je vlada "vzela možnost usklajevanja prodajne cene z nabavno, ki je v tem trenutku 260 odstotkov višja". Kljub temu, da Zakon o kontroli cen določa, da lahko vlada podjetjem, ki bi jim ta ukrep povzročil občutno škodo, določi tudi primerno nadomestilo trenutno niso prejeli še nobenih zagotovil. Zapisali so, da "v kolikor od Vlade RS ne bomo prejeli nobenega zagotovila za izplačilo nadomestila in seveda tudi časovnice izplačil, nam ne bo preostalo drugega kot opustiti dejavnost dobave zemeljskega plina".
Dodajajo še, da bodo končno odločitev sprejeli v nekaj tednih in o tem pravočasno obvestili vse odjemalce ter jim omogočili dovolj časa, da zamenjajo dobavitelja. Pozivajo pa, da že zdaj opravijo zamenjavo dobavitelja.
Hitra zamenjava dobavitelja
Kot smo že poročali, Agencija za energijo odjemalcem, ki ostajajo brez dobavitelja plina, sporoča, da je menjavo dobavitelja mogoče opraviti zelo hitro – tudi na želeni datum, če je ta v okviru zakonskih 21 dni od oddane popolne vloge za menjavo dobavitelja. "Želeni datum dobave se bo upošteval, če bo jasno in vidno naveden na prvi strani pogodbe o dobavi, ki jo je treba skenirano priložiti vlogi za menjavo dobavitelja," so v agenciji zapisali na svoji spletni strani.
Postopek menjave je po njihovih navedbah brezplačen in preprost, saj ga lahko v imenu odjemalca opravi tudi izbrani dobavitelj. Po korakih je predstavljen na spletnih straneh agencije, pri izbiri dobavitelja pa si lahko odjemalci pomagajo z informacijami iz primerjalnika stroškov oskrbe na spletnih straneh agencije in z informacijami na spletnih straneh posameznih dobaviteljev.
"Vsem odjemalcem svetujemo, da z začetkom postopka ne odlašajo, saj je pri menjavi treba upoštevati roke, ki so potrebni za izvedeno menjave dobavitelja," so še poudarili v agenciji.
Nadomestna oskrba na področju zemeljskega plina doslej v Sloveniji ni bila zagotovljena, predvidena pa je v predlogu novele zakona o oskrbi s plini, o kateri bo DZ odločal v torek. Odjemalci, ki so ostali brez dobavitelja, so tako lahko pristali v postopku odklopa po predhodnem obvestilu.
46