Evropa dosegla dogovor o pogojih za neposredno pomoč bankam iz ESM

Politično odločitev o možnosti neposredne dokapitalizacije bank iz ESM so voditelji članic EU sprejeli junija lani, da bi presekali gordijski vozel dolžniške in bančne krize. Z neposredno dokapitalizacijo namreč pomoč ne bo šla skozi državni aparat, torej se ne bo povečala zadolženost države.

ESM bo bankam neposredno pomagal le v skrajnem primeru Od tedaj so potekala živahna pogajanja o pogojih za uporabo tega vzvoda. Že na začetku je bilo rečeno, da bo neposredna dokapitalizacija bank iz ESM mogoča, šele ko bo v celoti deloval enotni evropski bančni nadzor, prvi steber bančne unije. To bo verjetno enkrat jeseni prihodnje leto.

Prav tako že od začetka velja, da bo lahko ESM neposredno pomagal bankam šele v skrajnem primeru, torej če banka kapitalskih zahtev bodočega enotnega evropskega nadzornika ne bo uspela uresničiti z zasebnimi viri oziroma če država ne bo zmogla sama zagotoviti svežega kapitala, ne da bi s tem ogrozila lastno javnofinančno vzdržnost oziroma svojega dostopa do trga.

Neposredna dokapitalizacija bo mogoča le, če bo potrebna za ohranjanje finančne stabilnosti območja evra ali določene države. Tudi za takšno pomoč bodo morale zaprositi članice in spremljal jo bo program pomoči s pogoji, kot v primeru klasičnih pomoči s posojili.

Strog nadzor nad dokapitalizacijo Poleg tega bo ESM pomagal le banki, ki se bo s svežim kapitalom in obveznim prestrukturiranjem lahko postavila na lastne noge. Zelena luč Evropske komisije, ki bo preverila skladnost pomoči s pravili o državnih pomočeh, bo še naprej nujni pogoj. Poleg tega bo lahko ESM postavil dodatne pogoje za svoje sodelovanje, tako v bančnem sektorju kot širše.

Pred vsako dokapitalizacijo bo treba v banki, ki bo dobila neposredno pomoč iz ESM, izpeljati natančen in celovit skrbni pregled aktive ter strog obremenitveni test. Ta pregled bo opravil zunanji izvajalec pod vodstvom ESM ter v sodelovanju z Evropsko centralno banko in Evropsko komisijo.

Za neposredno dokapitalizacijo na voljo do 60 milijard evrov Do konca so bila odprta tri pomembna vprašanja: kolikšen delež sredstev iz ESM bo na voljo za neposredno dokapitalizacijo, kolikšen delež bodo morale pri dokapitalizaciji prispevati države in retroaktivnost tega vzvoda.

V ESM, ki ima za 500 milijard evrov posojilne zmožnosti in 700 milijard evrov kapitala, bo za neposredno dokapitalizacijo bank na voljo do 60 milijard evrov. Po potrebi bo lahko evroskupina na novo preučila ustreznost te številke, je pojasnil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Prispevati bodo morale tudi države Pri neposredni dokapitalizaciji bodo morale prispevati tudi države, ki bodo morale najprej zagotoviti, da bo količnik najbolj kakovostnega kapitala Common Equity Tier 1 dosegal 4,5 odstotka. Šele nato bo lahko ukrepal ESM, pri čemer bo morala članica v prvih dveh letih prispevati 20 odstotkov, nato pa 10 odstotkov sredstev za dokapitalizacijo.

Načelo retroaktivnosti, ki je bilo eno najtežjih vprašanj v pogajanjih, bo veljalo, a o njegovi uporabi se bo odločalo za vsak primer posebej.

Finančni ministri so dosegli politični dogovor, strokovnjaki pa morajo še doreči tehnične podrobnosti, ki so sicer tesno povezane tudi z drugim in tretjim stebrom bančne unije: skupnim okvirom za reševanje bančnih kriz in skupnim okvirom za jamstvene sheme za denarne vloge.

Ministri potrdili vstop Latvije v evroobmočje Poleg tega so ministri podprli vstop Latvije v območje evra s 1. januarjem prihodnje leto. Gre za pomemben korak v pravo smer tako za Latvijo kot za območje skupne evropske valute, je poudaril Dijsselbloem. Končna odločitev se sicer pričakuje julija.

Evroskupina je tako pritrdila oceni Evropske komisije o pripravljenosti Latvije, da 1. januarja prihodnje leto postane 18. članica območja skupne evropske valute. V torek se zelena luč za širitev območja evra pričakuje tudi od vseh finančnih ministrov EU.

Vstop Latvije v območje evra morajo sicer na zasedanju konec meseca potrditi še voditelji članic unije, svoje mnenje mora podati tudi Evropski parlament, tako da bodo finančni ministri unije končno odločitev sprejeli julija. V bistvu bo šlo za dve ločeni odločitvi - o vstopu Latvije v območje evra in o nepreklicni določitvi tečaja, po katerem bo evro zamenjal lats.

Rehn: Širitev znamenje zaupanja v evro Širitev območja evra je znamenje zaupanja v evro in še en dokaz, da so se tisti, ki so napovedovali razpad območja evra, motili, je ob oceni, da je Latvija pripravljena na evro, poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn.

Komisar Rehn je sicer v Luksemburgu grške politične voditelje pozval k odgovornosti - v dobro Grčije in Evrope. Rad imam Grčijo, a resnično se veselim dne, ko na evroskupini ne bomo govorili o Grčiji, in poletja, ko ne bo grške krize, je še dejal komisar Rehn na novinarski konferenci.

Grčija je namreč spet potonila v politično krizo, ki jo je sprožilo zaprtje javne radiotelevizije ERT v sklopu uresničevanja ciljev programa pomoči. Možne so predčasne volitve.

Čufer se je sestal z Almunio Zasedanja v Luksemburgu se je udeležil tudi slovenski finančni minister Uroš Čufer, ki se je pred tem v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za konkurenco Joaquinom Almunio. Minister je dal le kratko izjavo ob prihodu na sestanek v Luksemburgu.

Pojasnil je, da sta se z Almunio pogovarjala o tem, kako je mogoče pospešiti prenos terjatev na slabo banko. O podrobnostih ni želel govoriti. Ponovil je le, da je prvi sveženj terjatev "definitivno" mogoče prenesti do konca prihodnjega tedna, za naprej pa je treba najti skupno rešitev z Evropsko komisijo.

Tudi v Bruslju o temah pogovorov niso želeli govoriti, a verjetno sta se minister in komisar dotaknila več aktualnih primerov državnih pomoči v Sloveniji, kot so NLB, NKMB, Cimos, Elan in Adria.