Sreda, 16. 8. 2017, 4.19
7 let, 2 meseca
Gospodarstvo cveti, delavcev pa ni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
37
Slovensko gospodarstvo raste v nasprotju z vsemi pričakovanji, delodajalci pa vse težje najdejo nov kader. Iskanje delavcev tako postaja eden od večjih izzivov gospodarstvenikov. Jih lahko privabijo z višjimi plačami?
Bruto domači proizvod (BDP) je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zrasel za 5,3 odstotka. Podjetja so v prvi polovici leta izvozila za 11,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Konec julija je bilo registriranih dobrih 84 tisoč brezposelnih, kar je 14,6 odstotka manj kot julija lani.
Preberite še:
Prosta delovna mesta: AMZS, Merkur, Energetika Ljubljana ...
Direktor Akrapoviča: Če nimaš pravih ljudi, ki jih lahko pošteno plačaš, je vse zaman
Zakaj v Novem mestu brezposelnost močno upada, na Ptuju pa ne?
V Sloveniji najvišja rast povprečne plače po letu 2011, ji je vaša občina sledila?
Število rednih zaposlitev v Nemčiji še naprej raste
Krepijo se tako zasebne kot državne naložbe, krepitev domačega povpraševanja pa poleg izvoza postaja steber gospodarske rasti. Potrošnja prebivalstva je bila v prvem četrtletju letos za pet odstotkov večja kot pred letom dni.
Slovenija še naprej ruši turistične rekorde. V prvi polovici jo je obiskalo skoraj dva milijona turistov oziroma 15 odstotkov več kot v prvem polletju lani.
Prav tako se ob načrtovanih tujih naložbah greenfield (Magna Steyr, Yaskawa Electric, Sumitomo Rubber) poraja vprašanje, kje bo družbam uspelo najti več tisoč delavcev.
Vsi ti podatki so razveseljivi in nad pričakovanji. Posledično pa povzročajo sive lase delodajalcem, ki ob povečanem prometu iščejo nove sodelavce. Med najbolj iskanim kadrom so:
- varilci,
- prodajalci,
- orodjarji,
- zidarji,
- skladiščniki in nabavniki,
- varnostniki,
- delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih,
- vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.
Ker ustrezno izobraženega kadra za deficitarne poklice na trgu dela zmanjkuje, je eden izmed načinov tudi ta, da delavca speljejo konkurenčnemu podjetju, ker mu ponudijo višjo plačo.
Problem delovne sile v gradbeništvu ni samo slovenski, temveč problem celotne Evrope in tudi Balkana.
A za delodajalce takšen predlog običajno ni sprejemljiv, saj po njihovih trditvah izdelki in storitve postanejo predragi in na trgu niso več konkurenčni.
"Strošek plač v predelovalni industriji pomeni od tri do sedem odstotkov vseh stroškov. Preostalo so energenti, naložbe, surovine ... Desetodstotni dvig plač v predelovalni industriji, ki je v Sloveniji v večini, v povprečju pomeni od 0,3- do 0,5-odstotni dvig stroškov. Če si podjetje ne more privoščiti polodstotnega dviga stroškov, ima že zdaj težave z dobičkonosnostjo," ponazori Tilen Prah iz kadrovske agencije Kariera, kjer že opažajo pritisk na plače.
O tem, koliko k iskanju pravega kadra pripomorejo višje plače, smo se pogovarjali z gospodarstveniki.
Samo Kupljen, direktor Bauhausa: Denar ni vse
"Iskanje trgovcev je postalo velik izziv in bistveno težja naloga kot v krizi. Iskanje traja dlje. Če smo nekaj let nazaj zaposlene iskali mesec dni, to danes traja dva ali tri. V Bauhausu smo naredili anketo med zaposlenimi, ki je pokazala, da višina plače ni na prvem mestu. Več jim pomenita varnost in predvidljivost podjetja, bolj jih moti delo ob koncu tedna. Višje plače razmer ne bodo spremenile.
Blaž Miklavčič, predsednik uprave GH holdinga: Delavce je treba primerno spodbuditi
"Z iskanjem kadra nimamo nobenih težav, ker kadrujemo načrtno in dolgoročno. Zavedam se, da je iskanje ustreznega kadra trenutno velik izziv. Pomembno pa je, da ga podjetje zna tudi primerno spodbujati.
Tega se pri nas zavedamo, saj je povprečna plača v podjetju, ki se ukvarja z izvedbenim inženiringom, daleč najvišja v branži."
Uroš Rosa, izvršni direktor podjetja Akrapovič: Speljevanje delavcev ni ustrezna rešitev
"Bazen zaposljivih ljudi v naši branži je razmeroma majhen. Razmišljati o tem, da bi iz obstoječe mase brezposelnih, ta je že skoraj na naravni stopnji, pridobili ustrezen kader, je utopično. Kader intenzivno iščemo na več načinov, varilce smo na primer začeli iskati tudi na Hrvaškem. Vpeljan imamo celo sistem, v katerem sami vzgajamo varilce. Sprva dobijo osnovno plačo, ki se z izkušnjami zvišuje.
Igor Banič, predsednik uprave SGP Pomgrada: Plače se bodo morale dvigniti
"Pri iskanju kvalificiranih delavcev imamo ogromne težave. Iščemo zidarje, tesarje, ključavničarje, železokrivce in preostale poklice, povezane z gradbeništvom. Mladi se glede na povprečne plače in razmeroma težavne razmere za te poklice ne odločajo.
Deloma se odločamo za zaposlovanje iz tujine, v preteklem letu pa smo v sodelovanju z zunanjimi izvajalci začeli interno izobraževanje oziroma prekvalifikacijo zaposlenih. Lani smo tako na primer deset kandidatov usposabljali za delo asfalterja, dva sta se odločila, da ostaneta v našem podjetju. Eden je kuhar, drugi natakar.
Del težav zagotovo izvira iz dejstva, da je gradbeništvo med najslabše plačanimi poklici. V tem trenutku bistveno več nismo sposobni ponuditi delavcu, ker tega ne znamo vgraditi v ceno, niti nam konkurenca na trgu tega ne dovoljuje. Zagotovo pa se bodo ob nadaljevanju takšnega trenda cene na trgu dvignile, temu primerno pa tudi povprečne plače zaposlenih v panogi. Menim, da panoga, ki potrebuje izkušene in kvalificirane delavce, ne more zaostajati 20 odstotkov za povprečno plačo na zaposlenega. Težava delovne sile v gradbeništvu ni samo slovenska, temveč je težava vse Evrope in tudi Balkana. Gospodarska rast nakazuje, da se bodo morale razmere v vseh dejavnostih urediti. Gradbeništvo ni nobena izjema."
Tilen Prah, kadrovska agencija Kariera: Razmere so kritične
"Razmere na trgu dela so se v zadnjem letu in pol ekstremno spremenile. Počasi se približujemo naravni stopnji brezposelnosti. Na skoraj vseh področjih dela je veliko pomanjkanje kadra. Razmere so kritične. Če ne bo nove krize, bo vsako leto hujše.
Prvič se nam dogaja, da se moramo regijsko omejiti. Ko iščemo nove partnerje, ne sprejemamo naročil novih podjetij, čeprav iščemo kader za večino gospodarstva. Delovno mesto do 5. stopnje izobrazbe ni več konkurenčno samo delovnemu mestu v isti branži, temveč vsemu horizontalnemu nivoju do te ravni izobrazbe. Delavec s srednjo strokovno izobrazbo išče delo tako v živilski proizvodnji, avtomobilski proizvodnji, ekologiji, komunali, logistiki ... Vsa ta delovna mesta so si danes konkurenčna.
Ker imamo vpogled v plačne sisteme večine gospodarstva, podjetjem poskušamo svetovati, kako naj izboljšajo pogoje iz vidika plač, ureditve delovnih izmen, koriščenja ali izplačila prehrane, bonusov za uspešnost ... Pritisk na plače je izjemno porasel.
Poudariti pa moram, da z dvigom plač 'ne bo nič več rib v ribniku'. Imamo veliko demografsko težavo, letno nam umanjka med 20 in 30 tisoč novih delavcev. Z zvišanjem plač ne bo niti enega več. Višanje plač je le eden izmed načinov, kako pridobiti novega zaposlenega. Na mikroravni je rešitev, na makroravni ne.
Trenutno se trije greenfield vlagatelji na nas obračajo z vprašanji, kakšen plačni sistem naj postavijo. Konkurenčen, jim odgovorimo. Tako jim bo uspelo pridobiti nove zaposlene, ki pa bodo na drugi strani neko podjetje zapustili. Deficit bo večji oziroma, ker gre za novo podjetje, še večji.
Podjetja so vsak dan bolj dovzetna za višanje plač, le malo se jih tega ne zaveda. Nekateri naši partnerji že prilagajajo plačne sisteme, znižujejo pogoje za vstop v delovno razmerje in zvišujejo bonite. Takšnih sprememb nismo videli v zadnjem desetletju."
Sonja Šmuc, predsednica Združenje Manager: Gre za normalno pot
"Ugotavljamo, da se je strukturna brezposelnost oziroma število dolgotrajno in težko zaposljivih oseb povečalo. Če je pred krizo znašala med 40 do 50 tisoč oseb, je ta po naši oceni zdaj narasla na okoli 70 tisoč. Država bi morala zanje bolje poskrbeti in jih usposobiti za delo. Ne samo, da je takšno število brezposelnih za državo drago, ampak se ti brezposelni počutijo tudi nekoristne in lahko zapadejo v depresijo.
Normalna pot je, da podjetja z višjimi plačami pritegnejo ali zadržijo kader, a to povzroča pomanjkanje delavcev drugod. S pomanjkanjem dobrih in sposobnih delavcev se ne srečujemo samo v Sloveniji, temveč v večini razvitih držav. Del rešitve vidim v tehnološkem napredku, torej robotizaciji, avtomatizaciji in digitalizaciji. Pa tudi reorganizaciji dela, ki povečuje produktivnosti delavcev in zmanjša potrebe po novih zaposlitvah. Slovenija še vedno za 20 odstotkov zaostaja za povprečjem EU."
37