Ali Evropi grozi politični potres?

Zadnje javnomnenjske ankete CDU/CSU namenjajo od 27 do 32 odstotkov, AfD od 20 do 22 odstotkov, SPD od 15 do 17 odstotkov in Zelenim od 12 do 14 odstotkov. Te štiri stranke bodo torej zlahka preskočile petodstotni volilni prag.

FDP in BSW na trnih, Levica v vzponu

Bolj so na trnih liberalna FDP, BSW in Levica, katerih podpora se giba okoli petih odstotkov. Še najbolje kaže Levici, za katero je zadnjem času značilen trend naraščanja podpore in ji je ena od zadnjih anket namerila celo devet odstotkov. FDP je bila dolgo časa pod petimi odstotki, zdaj pa je v nekaterih anketah pri petih odstotkih. Približno enako podporo ima tudi BSW Sahre Wagenknecht.

Novice Razkrito zasebno življenje Alice Weidel

CDU/CSU na čelu s kanclerskim kandidatom Friedrichom Merzem, ki ima največ možnosti, da se po volitvah vseli v kanclersko pisarno v Berlinu, zatrjuje, da ne bo sestavila vlade z AfD. Torej sta najverjetnejši partnerici SPD in/ali Zeleni.

Črno-rdeča ali črno-zelena koalicija?

Kot piše nemški medij Focus, bosta najverjetnejši koaliciji CDU/CSU–SPD ali CDU/CSU–Zeleni, če FDP, BSW in Levici ne bo uspel preboj v parlament. To poudarja tudi Merz, ki pa za zdaj noče povedati, ali bi rajši sestavil vlado s SPD ali Zelenimi.

V kanclerski pisarni v Berlinu bo socialdemokrata Olafa Scholza najverjetneje zamenjal krščanski demokrat Friedrich Merz. Foto: Reuters

Če bosta BSW in Levica prišla v parlament, FDP pa bo spodletelo, bosta še vedno najverjetnejši koaliciji CDU/CSU–SPD ali CDU/CSU–Zeleni, pri čemer je zadnja koalicija v tem primeru manj verjetna. Morda bi v tem primeru imela dovolj sedežev v bundestagu tudi potencialna koalicija med SPD, Zelenimi, Levico in BSW, a je ta malo verjetna.

Kdaj bo Nemčija dobila vlado treh strank

V primeru, da bosta v parlament prišli FDP in Levica ali BSW, bi se lahko zgodila tudi koalicija med CDU/CSU, Zelenimi in FDP ali koalicija med CDU/CSU, SPD in FDP. Pri tem naj bi bila najverjetnejša zadnja koalicija.

Novice Bo ta mož kos Vladimirju Putinu?

V primeru, da bo v parlament uspel preboj vsem trem manjšim strankam, FDP, BSW in Levici, bo sestavljanje koalicije še najbolj zapleteno. Tako koalicija CDU/CSU–SPD–Zeleni kot CDU/CSU–SPD–FDP bi bili najverjetneje mogoči, a bi imeli manjšo večino v parlamentu. Leva koalicija SPD–Zeleni–BSW–Levica verjetno ne bi imela dovolj sedežev, še piše Focus.

Migracije so postale glavna predvolilna tema

Glavna tema pred volitvami so migracije, tudi zaradi odmevnih napadov, ki so jih v zadnjih mesecih izvedli ljudje s priseljenskimi koreninami. Najprej je 20. decembra lani v Magdeburgu prosilec za azil iz Savdske Arabije, ki so mu azil potrdili in je imel v Nemčiji dovoljenje za bivanje, z avtom namenoma zapeljal na božični sejem ter ubil šest ljudi in jih ranil vsaj 299.

Stranki FDP, ki jo vodi Christian Lindner, in BSW Sahre Wagenknecht ankete ne napovedujejo zanesljivega vstopa v parlament. Obe stranki se gibljeta okoli petih odstotkov. Foto: Guliverimage

Nato je 22. januarja letos sledil napad z nožem prosilca za azil iz Afganistana v Aschaffenburgu, v katerem je umrl dveletni deček z maroškimi koreninami in 41-letni moški. Napadalec, ki naj bi imel duševne težave, je ranil še dveletno deklico sirskih korenin in 72-letnega moškega, piše Deutsche Welle.

Novice Padec še ene gospodarske ikone? Prihaja največja italijanska banka.

Zadnji napad se je zgodil 13. februarja letos v Münchnu, ko je prosilec za azil iz Afganistana z avtomobilom zapeljal v povorko sindikalistov oziroma stavkajočih javnih uslužbencev. Poškodoval je 39 ljudi, od katerih sta dva pozneje umrla: ženska alžirskih korenin in njena dveletna hčerka.

Najbogatejši človek na svetu podpre AfD

Ti dogodki so voda na mlin AfD, ki že leta zahteva strogo priseljensko politiko in celo remigracijo priseljencev ter je v zadnjem času dobila tudi močno podporo v najbogatejšem človeku na svetu Elonu Musku in novi Trumpovi administraciji. Ameriški podpredsednik J. D. Vance je na nedavni Münchenski varnostni konferenci od nemških strank celo zahteval, naj končajo politiko t. i. požarnega zidu, po kateri druge nemške stranke ne sodelujejo z AfD in sklepajo koalicij z njo.

Ankete napovedujejo stranki AfD vsaj dvajset odstotkov. Na zadnjih volitvah leta 2021 je stranka dobila 10,4 odstotka glasov, leta 2017, ko se je prvič prebila v bundestag, pa 12,6 odstotka. Zagon AfD daje predvsem migrantska problematika, verjetno pa stranka nabira glasove tudi s svojo prorusko politiko. Drugače si ni mogoče razlagati dejstva, da je imela stranka pred izbruhom vojne v Ukrajini v anketah manj kot 15 odstotkov podpore, po izbruhu pa se je vzpela na več kot 20 odstotkov. Na fotografiji: Alice Weidel na shodu AfD v Magdeburgu, potem ko se je zgodil napad na božičnem sejmu v tem mestu na vzhodu Nemčije. AfD ima zlasti veliko podpore na nekdanjem komunističnem vzhodu Nemčije. Foto: Guliverimage

Pred tedni se je sicer že dogajalo tiho sodelovanje med CDU/CSU in AfD, ko je CDU/CSU skušala v bundestagu zaostriti zakonodajo o priseljevanju, a ji je za las spodletelo. Razlog za to potezo CDU/CSU je seveda želja preprečiti nadaljnjo odtekanje glasov od CDU/CSU k AfD.

Negativni vplivi vojne v Ukrajini na nemško gospodarstvo

Poleg vprašanja priseljencev na nemško notranjo politiko zelo vpliva tudi vojna v Ukrajini, ki je prinesla velike gospodarske šoke. Nemčija se je morala posloviti od poceni ruskega plina, energetska kriza in inflacija pa sta tudi okrepili nezadovoljstvo prebivalstva.

Novice Zakaj Angela Merkel v svojih spominih ni omenila Sebastiana Kurza

Verjetno ni naključje, da je koalicija SPD–Zeleni–FDP, ki jo vodi Olaf Scholz, začela strmoglavo izgubljati priljubljenost po začetku vojne v Ukrajini in posledične energetske krize. Višje cene energije seveda tudi nižajo konkurenčnost nemškega gospodarstva. Na drug strani sta s prorusko politiko oziroma s politiko nasprotovanja nemške pomoči Ukrajini začela glasove nabirati AfD in BSW.

Krčenje nemškega gospodarstva

Nemško gospodarstvo se je leta 2023 skrčilo za 0,3 odstotka, po nekaterih ocenah pa se je lani še dodatno skrčilo za 0,2 odstotka. Šele letos naj bi nemško gospodarstvo spet zraslo, po napovedih za skromnih 0,2 odstotka.

Na črnogledo vzdušje v Nemčiji vplivajo tudi težave nemške avtomobilske industrije, ki je bila desetletja paradni konj nemškega gospodarstva. Upad povpraševanja po avtomobilih, vzpon kitajskih proizvajalcev električnih avtomobilov in energetska kriza so spravili v težave tudi nemški Volkswagen. Foto: Guliverimage

Pesimizem med Nemci povečujejo tudi težave nemške avtomobilske industrije, ki je tradicionalni paradni konj nemškega gospodarstva. V veliki meri je za težave krivo upadajoče povpraševanje po avtomobilih. A zdaj je nemška avtomobilska industrija v težavah tudi zato, ker so jo začeli ogrožati kitajski električni avtomobili.

Kriza nemške avtomobilske industrije

Izdelava avtomobilov predstavlja približno petino industrijske proizvodnje v državi, če upoštevamo še dobavno verigo, pa ustvari okoli šest odstotkov BDP, poroča Capital Economics. Industrija neposredno zaposluje okoli 780 tisoč ljudi – in podpira milijone drugih delovnih mest.

Novice Nemški "pokol" z motorko: kako hude bodo posledice?

Ne upada samo proizvodnja. Prodaja avtomobilov nemških znamk je precej manjša kot pred nekaj leti. Med letoma 2017 in 2023 so VW padli z 10,7 milijona na 9,2 milijona, medtem ko so v istem obdobju BMW šli z 2,46 milijona na 2,25 milijona, Mercedes-Benzovi avtomobili pa z 2,3 milijona na 2,04 milijona, kažejo poročila podjetja, piše BBC.

Novice Muskova prišepetovalka, ki ji menda strežejo po življenju

Občutek gospodarskega zatona škodi do zdaj vladajočim strankam, zlasti SPD in Zelenim. Zadnji so tarča opoziciji zaradi zelenega prehoda, katerega del je zapiranje jedrskih elektrarn. Vse več ljudi v Nemčiji je zaradi energetske krize zadržanih do zelenih načrtov.

Korenine nemških težav

Kot piše BBC, so korenine nemških težav vzniknile že v letih od 2005 do 2021, ko je Nemčiji vladala krščanska demokratka Angela Merkel. V tem času je Nemčija postajala vse bolj odvisna od ruskega plina, njeno izvozno usmerjeno gospodarstvo se je vse bolj vezalo na kitajski trg, hkrati pa je še vedno ostajala pod obrambnim dežnikom ZDA.

Hladno prho za Nemce predstavlja tudi izvolitev Donalda Trumpa za novega predsednika ZDA. Njegova protekcionistična politika s carinami je škodljiva za nemško gospodarstvo. Šok za Nemce je bil tudi nastop podpredsednika ZDA na letošnji Münchenski varnostni konferenci, kjer je bil zelo kritičen do Nemčije, do domnevnega nemškega omejevanja svobode govore in do politike osamitve stranke AfD. Foto: Guliverimage

Zaradi vojne v Ukrajini mora Nemčija zdaj uvažati drag utekočinjeni plin iz ZDA in drugih držav, kar viša cene energije in zmanjšuje konkurenčnost nemškega gospodarstva. Tudi kitajski trg je vse manj donosen za nemško gospodarstvo, ker Kitajska zaradi uspešnega razvoja lastnih električnih avtomobilov vse manj potrebuje nemške avtomobile.

Nemške težave s Trumpovo administracijo

Tudi odvisnost od ameriškega obrambnega dežnika je po zmagi Donalda Trumpa postala tvegana za Nemčijo. Na eni strani izolacionistično usmerjeni Trump grozi z odhodom Američanov iz Nata (teh groženj v prvem mandatu ni uresničil) in sklepa zavezništvo s Putinovo Rusijo. Tudi Trumpov protekcionizem in uvajanje carin škodijo Nemčiji.

Po drugi strani je podpredsednik ZDA Vance dal jasno vedeti, da Washington, ker ZDA skrbijo za obrambo Nemčije, pričakuje od Berlina, da bo upošteval ameriške želje, tudi glede notranjepolitičnih vprašanj, kot je odnos drugih strank do AfD.

Novice Elon in Alice: izgubljena v vesolju in v iskanju Boga

Novice Burno soočenje pred volitvami: glasno so se sporekli

Novice Knjiga spominov Angele Merkel v Nemčiji uspešnica

Novice Veliki preobrat glede Volkswagna