Petek, 1. 2. 2019, 17.06
5 let, 10 mesecev
Grki z najugodnejšo ponudbo za izgradnjo plinsko-parne enote v TE-TOL
Energetika Ljubljana je prejela prvi komercialni ponudbi za glavno tehnološko opremo za plinsko-parno enoto v TE-TOL.
Ponudbi sta oddala oba predhodno kvalificirana ponudnika, ponudba grškega Mytilineos Holdings je vredna 133,9 milijona evrov, konzorcija avstrijske in slovenske družbe iz skupine Siemens pa 194,3 milijona evrov.
Obe navedeni ceni sta brez upoštevanja davka na dodano vrednost. Razpisna komisija bo v naslednjih tednih končni zavezujoči tehnični ponudbi in prvi komercialni ponudbi obeh ponudnikov podrobno preučila. Če bodo ugotovili, da ponudbi izpolnjujeta vse naročnikove zahteve, bosta ponudnika pozvana na komercialna pogajanja, cilj katerih je pridobitev končnih in hkrati zavezujočih komercialnih ponudb, so sporočili z Energetike Ljubljana.
Na razpis se je odzvalo devet kandidatov
Energetika Ljubljana je namreč konec oktobra 2017 objavila javni razpis po postopku konkurenčnega dialoga za pridobitev ponudb glavne tehnološke opreme za izgradnjo plinsko-parne enote v Termoelektrarni-toplarni Ljubljana (TE-TOL). Na razpis se je marca lani odzvalo devet kandidatov, v nadaljnji postopek konkurenčnega dialoga pa sta se uspešno kvalificirala dva, in sicer konzorcij avstrijske in slovenske družbe iz skupine Siemens in grški Mytilineos Holdings.
Z obema kandidatoma je Energetika Ljubljana lani izvajala konkurenčni dialog, v sklopu katerega sta nato oba konec avgusta oddala svoji prvi tehnični ponudbi za dobavo glavne tehnološke opreme, danes pa končni tehnični in prvi komercialni ponudbi.
Plinsko-parna enota bo z letom 2022 nadomestila dva premogovna bloka v TE-TOL in s tem omogočila 70-odstotno manjšo uporabo premoga.
Premogovni blok tri, ki je bil leta 2008 predelan z namenom sokurjenja premoga in lesnih sekancev, bo ostal v obratovanju ter zagotavljal razpršenost primarnih goriv in uporabo obnovljivih virov energije. Energetika Ljubljana je sicer največji uporabnik lesne biomase v energetske namene v Sloveniji. Na leto porabi 1,1 milijona gigajoulov lesnih sekancev oz. dobrih 100.000 ton, kar predstavlja 16 odstotkov toplotne in električne energije iz obnovljivih virov.