Četrtek, 12. 1. 2017, 4.10
7 let, 2 meseca
Jože Anderlič izgublja parkirne hiše, ki so za Ljubljančane najdražje
Znani poslovnež Jože Anderlič zaradi finančnih težav in prezadolženosti počasi, a zanesljivo razprodaja svoj nepremičninski imperij.
Po tem, ko je Jože Anderlič odprodal nasedlo naložbo na mestu nekdanjega Kolizeja v Ljubljani, so zdaj prišle na vrsto parkirne hiše. Te so zanj do zdaj predstavljale ključno premoženje in vir denarnih sredstev, s katerim je odplačeval dolgove.
Anderlič je že prodal dve od štirih parkirnih hiš na elitnih lokacijah v prestolnici. Veljajo za najdražje v državi, s tem pa tudi donosne za njihovega lastnika. Po naših informacijah bi lahko v kratkem prodal še tretjo parkirno hišo.
Morda vas zanima še:
Poslovnež Jože Anderlič del imperija preselil v Avstrijo
Jože Anderlič ne bo gradil novega Kolizeja
Njihov kupec prihaja iz Avstrije, kjer si je Anderlič ustvaril poslovno kariero in stkal izjemno dobre poslovne vezi. Pomagal je odpirati vrata avstrijskemu kapitalu v Sloveniji, za kar je bil odlikovan z avstrijskim zlatim častnim znakom za zasluge.
Kupca našel v Avstriji
Anderličeve parkirne hiše kupuje skupina List Group, ki se ukvarja z nepremičninsko dejavnostjo. Upravlja več hotelov po Avstriji in kar 90 parkirnih hiš s skupno 25 tisoč parkirnimi mesti v Avstriji, Nemčiji, na Slovaškem, Madžarskem in Hrvaškem. Prvi mož in lastnik skupine List Group je Hans Christoph List.
Po naših informacijah bo novi lastnik za parkirno hišo Kapitelj plačal nekaj več kot pet milijonov evrov.
Nepremičninski mogotec je Avstrijcem najprej prodal parkirno hišo Kapitelj v središču Ljubljane, v kateri je več kot 180 parkirnih mest in je del istoimenskega kompleksa. Nahaja se neposredno ob ljubljanski pravni fakulteti in v bližini mestne tržnice.
V Kranjski stavbni družbi, ki jo obvladuje Anderlič in je bila do zdaj lastnica parkirnih hiš, so posel z Avstrijci tudi potrdili. "Zaradi pogodbenih zavez vam ne moremo razkrivati podrobnosti predmetnega posla," so bili skopi z informacijami.
Kljub temu smo izvedeli, da sta skupina List Group in Anderlič prodajno pogodbo podpisala lanskega julija. Po naših informacijah bo novi lastnik za parkirno hišo Kapitelj plačal nekaj več kot pet milijonov evrov (brez DDV).
Bodo Avstrijci kupili tudi parkirno hišo Meksiko?
V avstrijski skupini napovedujejo, da je to šele njihov "prvi poslovni korak v Sloveniji".
Vse kaže, da bodo od Anderliča kupili tudi parkirno hišo Meksiko v neposredni bližini Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, urgentnega bloka in poliklinike ter je od starega mestnega jedra oddaljena le slab kilometer.
Tega, da bodo kmalu izpeljali prodajo pakirne hiše, v kateri je več kot 500 parkirnih mest in predstavlja enega od draguljev v njegovem imperiju, Anderlič ni želel komentirati. Da so dogovori v teku, pa dokazuje informacija, da je List Group konec lanskega leta v Sloveniji že ustanovil podjetje in ga preimenoval v Garažna Hiša Meksiko.
Avstrijci bodo morali za parkirno hišo Meksiko zelo verjetno plačati več kot za parkirno hišo Kapitelj, saj je v bilancah Kranjske stavbne družbe vrednost prve nepremičnine bistveno višja od druge. Če se bo dogovor uresničil, bodo morali Avstrijci za parkirno hišo Meksiko zelo verjetno plačati več kot za parkirno hišo Kapitelj, saj je v bilancah Kranjske stavbne družbe vrednost prve nepremičnine bistveno višja od druge.
Z vprašanji smo se včeraj obrnili na List Group. Njihova pojasnila bomo objavili, ko jih dobimo.
Anderlič bi obdržal le parkirno hišo Šentpeter
Že v začetku lanskega leta je Anderlič prodal parkirno hišo Trdinova, ki ima kar 1.182 parkirnih mest in je največja v Ljubljani. Nahaja se v neposredni bližini okrožnega sodišča v Ljubljani in policijske postaje Center.
S Pokojninsko družbo A, pri kateri za dodatno starostno pokojnino varčuje več deset tisoč Slovencev, je sklenil pogodbo o prodaji parkirne hiše in jo vzel nazaj v najem za deset let. Po naših informacijah je Pokojninska družba za nepremičnino odštela nekaj več kot 14 milijonov evrov (brez DDV), od njenega lastništva pa si obeta visok zaslužek.
Zadnja parkirna hiša, ki za zdaj ostaja v Anderličevih rokah, je parkirna hiša Šentpeter, v kateri je 472 parkirnih mest.
Zadnja parkirna hiša, ki za zdaj ostaja v Anderličevih rokah, je tako kot Meksiko ob UKC Ljubljana. Gre za parkirno hišo Šentpeter, v kateri je 472 parkirnih mest.
Kam gre kupnina
Z denarjem od prodaje parkirnih hiš bo Anderlič v prvi vrsti poplačal hipotekarne upnike.
Samo Kranjska stavbna družba, na katero je začel leta 2012 prenašati donosne naložbe, je imela konec leta 2015 za okoli 20 milijonov evrov finančnih obveznosti do bank.
Še za enkrat toliko dolgov je Anderlič skupaj z nekaterimi nasedlimi projekti pustil na Kranjski investicijski družbi (KID), nekdaj njegovi osrednji družbi. To je sredi lanskega leta prodal za en evro pravniku v svoji družbi in na ta način navidezno pretrgal vezi s KID.
Anderlič bo še naprej služil
Čeprav parkirne hiše, ki letno prinesejo več kot tri milijone evrov prihodkov, ne bodo več v Anderličevi lasti, bo ta še naprej služil z njimi.
"Kranjska stavbna družba bo upravljala premoženje novih lastnikov, če bo upravičila njihovo zaupanje, predvsem pa, če bodo doseženi pričakovani poslovni rezultati," so nam pojasnili v Kranjski stavbni družbi.
Že v začetku lanskega leta je Anderlič prodal parkirno hišo Trdinova, ki ima kar 1.182 parkirnih mest in je največja v Ljubljani.
Glede na to, da mora Anderlič novim lastnikom parkirnih hiš zagotavljati razmeroma visoke donose, je pričakovati, da ne bo večjih sprememb v cenah parkiranja. Te so drastično višje kot v drugih javnih in zasebnih parkirnih hišah v Ljubljani.
Še enkrat dražji kot v javnih parkirnih hišah
Parkirne hiše Trdinova, Meksiko, Kapitelj in Šentpeter, ki jih upravlja Anderlič, so že dolgo tarča kritik zaradi drage parkirnine. So na strateško pomembnih lokacijah, na primer ob UKC Ljubljana, kjer je dotok pacientov stalen, tako da kljub visokim cenam nimajo težav z zasedenostjo.
Razlika je največja pri kratkotrajnem parkiranju. V Anderličevih parkirnih hišah namreč prvih 30 minut parkiranja stane en evro, prva dopolnjena ura 1,9 evra, vsaka naslednja ura pa kar 2,4 evra. Za tri ure parkiranja je torej treba plačati 6,7 evra.
Drugače je v parkirnih hišah na Bavarskem dvoru in Kongresnem trgu. V parkirni hiši Kozolec je treba čez dan za uro parkiranja plačati 1,2 evra, torej pol manj. Podobna je tarifa na Kongresnem trgu. Za tri ure parkiranja je treba plačati 1,2 evra na uro, šele nato se tarifa zviša na 2,4 evra na uro.
Za primerjavo, v parkirni hiši City v središču Maribora se začetna ura parkiranja računa 1,7 evra, nato pa cena postopoma pada. V mariborskem Koloseju je medtem mogoče parkirati že za vsega 80 centov na uro.
Občina in Anderlič z roko v roki
Za to, da so na širšem območju UKC Ljubljana zasoljene cene parkirnine, je v velikem delu odgovorna Mestna občina Ljubljana.
Pred več kot desetletjem, ko je županovala Danica Simšič, so načrtovali, da bi garažno hišo Šentpeter postavilo občinsko podjetje Ljubljanska parkirišča, kar bi zagotovo pocenilo parkiranje. Toda občina se je odločila za prodajo zemljišča, ki je nato prešlo v roke Anderliča.
Znano je, da imata Jože Anderlič in Zoran Janković dobre odnose, pri čemer je ljubljanski župan pogosto kritiziral nerazumne zahteve predstavnikov države, ki so zaustavili največje Anderličeve projekte. Sprva so na občini računali, da bo imela garažna hiša tudi podzemne etaže, tako da bi bilo v njej prostora za 750 avtomobilov, vendar je Anderlič zgradil garažno hišo le z nadzemnimi etažami in 470 parkirnimi prostori, kar je bilo veliko cenejše. Podobna je bila zgodba s parkirno hišo Meksiko.
Zaradi precej manjših garažnih hiš od načrtovanih na tem območju primanjkuje parkirnih prostorov, ker pa je povpraševanje večje od ponudbe, so lahko tudi cene parkiranja višje.
Janković: Anderličeva parkirna hiša v javnem interesu
Odprtje parkirne hiše Meksiko leta 2010 je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. "Nova zgradba Ljubljani omogoča dodatno ponudbo in je zagotovo v javnem interesu," je bil tedaj optimističen.
Znano je, da imata Janković in Anderlič dobre odnose, pri čemer je ljubljanski župan pogosto kritiziral nerazumne zahteve predstavnikov države, ki so zaustavili največje Anderličeve projekte. Po drugi strani je bil prvi mož Kranjske stavbne družbe med največjimi donatorji občine in je delal na nekaterih največjih projektih v prestolnici.
10