Torek,
31. 3. 2015,
16.42

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

DUTB Marko Simoneti Imre Balogh

Torek, 31. 3. 2015, 16.42

7 let, 2 meseca

Kaj lahko pričakujemo od novega vodstva slabe banke?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
"Če bomo ugotovili, da se po menjavah pojavlja vmešavanje politike v delo DUTB, bo to v temelju spodkopalo kakršnokoli njeno verodostojnost. Vse bodo plačali davkoplačevalci," opozarja Matej Lahovnik.

Danes nastopijo mandat trije novi neizvršni direktorji Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), prejšnje je vlada zaradi več nezakonitosti zamenjala v začetku marca. Novi neizvršni direktorji so:

- nekdanji nadzornik NLB in šef Ljubljanske borze Marko Simoneti, - predsednik izredne uprave Probanke v likvidaciji Imre Balogh - član upravnega odbora družbe Sip Šempeter Janez Širovnik.

Lars Nyberg ostaja na funkciji neizvršnega direktorja.

Njihova glavna naloga po navedbah ministrstva za finance je, da s svojim delovanjem pripomorejo k temu, da se odpravijo pomanjkljivosti v delovanju slabe banke. Zagotavljati morajo tudi njeno učinkovito delovanje v prihodnje.

Ekonomist Igor Masten meni, da bodo izbrani neizvršni direktorji izpolnili poslanstvo, ki sta jim ga naložila računsko sodišče in komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Zahtevata odpravo nezakonitosti, neučinkovitost in negospodarnost pri poslovanju slabe banke.

Lahovnik: Zelo pomembno bo, da bo slaba banka delovala neodvisno Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik poudarja, da smo priče največji prerazporeditvi premoženja v Sloveniji. "Če bomo ugotovili, da se po zdajšnjih menjavah pojavlja vmešavanje politike v delo slabe banke, bo to v temelju do konca spodkopalo kakršnokoli njeno verodostojnost, tako doma kot v tujini. Vse pa bodo plačali davkoplačevalci, ker terjatve in deleži ne bodo prodani po najvišjih, ampak po politično dogovorjenih cenah," opozarja.

Za nabor ukrepov se je vlada odločila prav zaradi negativnega mnenja računskega sodišča in obremenilnega poročila protikorupcijske komisije. Poleg menjave nekaterih neizvršnih direktorjev je vlada znižala prejemke vodilnih ter podaljšala čas delovanja DUTB za pet let do leta 2022. Nekateri opozarjajo, da to ni dovolj, temveč mora vlada na novo narediti vrednotenje prenosa premoženja in odgovoriti računskemu sodišču.

"Mnogo začasnih institucij v Sloveniji postane trajnih" Lahovnik ni naklonjen temu, da je vlada močno podaljšala delovanje slabe banke. "Izkušnje slovenske tranzicije kažejo, da številne začasne inštitucije postanejo trajne. Mislim, da bi bil v štirih ali petih letih ves proces končan. Poznamo izkušnje iz tujine: tam, kjer je bil proces uspešen, je bil končan v treh ali štirih letih. Če je daljši od pet let, to sproža vprašanja, kaj je pravzaprav vloga in pravi namen slabe banke," je do podaljšanja delovanja slabe banke kritičen Lahovnik.

Skrbijo ga tudi napovedi nekaterih članov vlade, da bo slaba banka po novem upoštevala tudi nekakšno socialno komponento. "Gre namreč za zelo neoprijemljiv kriterij, ki odpira vrata mogočim zlorabam slabe banke za to, da bi vplivni posamezniki ali finančne skupine prišle do deležev v podjetjih ali terjatev v slovenskih podjetjih po nižji ceni in da ne bomo priča nekemu konkurenčnemu procesu, kjer bi odločala cena, ampak bodo nekje v ozadju trgovali po drugih kriterijih," meni Lahovnik.

Plače nižje za polovico Mesečno plačilo je tako s prenovljeno politiko prejemkov odslej fiksno, njegova višina pa je omejena na štiri tisoč evrov bruto. K temu je treba dodati še mesečno doplačilo za članstvo v komisijah upravnega odbora, ki znaša tisoč evrov bruto za vse komisije skupaj.

Trem izvršnim direktorjem pripada fiksni del plačila v višini 10 tisoč evrov bruto, Torbjörnu Manssonu in Janezu Škrubeju pa še posebna dodatka. Škrubejev bruto prejemek po novem tako znaša 12 tisoč evrov, Manssonov pa 17 tisoč evrov bruto.

Mencanje vlade z ustanovitvijo slabe banke Politika se je šele spomladi 2013, torej štiri leta po začetku gospodarske krize, vendarle odločila na noge postaviti slabo banko. Projekt za čiščenje bilanc bank je stekel pod vodstvom tedanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča.

A vlada je za vzpostavitev delovanja slabe banke potrebovala več let, njeni učinki pa se na denarnicah davkoplačevalcev še kar ne poznajo. Kljub temu da so banke stabilnejše, še vedno ne kreditirajo gospodarstva, kar bi pripeljalo do višje gospodarske rasti. Posojilna aktivnost slovenskih bank še naprej upada. Obseg posojil domačemu nebančnemu sektorju se je lani zmanjšal za 1,8 milijarde evrov.

Prenesenih 4,9 milijarde evrov slabih posojil, na bankah jih ostaja še enkrat toliko Eden od ključnih razlogov za upad posojil je še vedno visok delež slabih terjatev v slovenskih bankah. Od decembra 2013 je bilo na DUTB prenesenih 4,9 milijarde evrov slabih terjatev. Kljub temu v bankah po podatkih Banke Slovenije še vedno ostaja 5,1 milijarde evrov slabih terjatev, kar je 13,2 odstotka vseh terjatev bank. Skupno se je bilančna vsota slovenskih bank med letoma 2009 in 2014 z 52 zmanjšala na 39 milijard evrov.

Dokler imajo banke v svojih bilancah slabe terjatve, denar ostaja v neprofitnih sektorjih, slovenska podjetja pa ne morejo vlagati v razvoj novih poslov, širitev na nove trge in ustvarjanje novih delovnih mest.

"Veliko kritik slabe banke je neobjektivnih" Po dveh letih delovanja slabe banke Masten meni, da ni tako nenavadno, da je vodstvo porabilo veliko denarja za razne ekspertize. V upravljanje je namreč dobilo suboptimalen portfelj. Ekipa se je sicer ponašala z boljšimi izkušnjami, znanjem in mednarodnim renomejem, ni pa imela ustreznih znanj za upravljanje takih naložb. Marsikaj se je bilo treba po Mastenovem mnenju naučiti.

"Marsikatere kritike so deležni, ker delajo tako, da kdaj komu prekrižajo interese. Veliko kritik je neobjektivnih. Za tiste, ki stvari malo bolj poznamo, je marsikaj, kar je v medijih napisanega o delovanju slabe banke, larifari," pravi Masten.

Pot je prava "Naloga slabe banke je prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. Ali se podjetja likvidira ali pa se zanje poskuša zagotoviti več kapitala. Oboje je zgolj v funkciji normalizacije slovenskega gospodarstva. Pot do tam ni gladka, je pa prava," je prepričan Masten.