Kaj mora storiti Slovenija, da bo dohitela najbolj razvite članice EU

Za stroške dela namenimo v Sloveniji polovico BDP. To je 900 milijonov evrov na leto več v primerjavi s povprečnim BDP v EU in 2,9 milijarde evrov na leto več v primerjavi s povprečnim BDP v višegrajskih državah, ugotavljajo pri GZS.

Po njihovem mnenju bi morali biti poslovni presežki, ki jih gospodarstvo ustvarja v zadnjih letih predvsem na račun nižjih cen vhodnih surovin, usmerjeni v višje izdatke za raziskave in razvoj v podjetjih, produktivne naložbe (novo strojno opremo) in krepitev veščin zaposlenih, ki lahko skupaj pripomorejo k vzdržnemu dvigu dolgoročne produktivnosti.

Slovenci smo skoraj pol manj produktivni kot Nemci 

Kako se kaže produktivnost?

"Produktivnost odraža, koliko več nam uspe zaslužiti ob istem številu zaposlenih. Je glavni ustvarjalec gospodarske rasti v družbah, kjer se delovno aktivno prebivalstvo krči, čemur smo že priča v Sloveniji. Zato je rast produktivnosti je precej pomembnejša od rasti prodaje ali dobička. Prodaja namreč nujno ne odraža gibanja dodane vrednosti, dobiček pa je predvsem spremenljiva računovodska kategorija, ki je odvisna od zunanjih dejavnikov, kot so plačilna disciplina, stanje na trgu nepremičnin, gibanja vrednosti valut," so zapisali pri GZS.

Za večjo produktivnost je odgovorna tudi država. Foto: Bor Slana

Produktivnost manjša od povprečja EU

Produktivnost dela, merjena po delovnih urah, je bila v letu 2016 v primerjavi z letom 2010 večja za 4,8 odstotka. Tako v vsej EU kot v evroobmočju  je bila rast hitrejša, in sicer šestodstotna. Pri višegrajskih tekmicah je bila skoraj dvakrat večja, več kot devetodstotna. Slovenija je bila po izračunih dunajskega Inštituta WIIW do leta 2012 vodilna država v regiji srednje Evrope, ki se je približevala povprečnemu BDP EU, od takrat pa nas je že prehitela Češka, analizira GZS.

Večjo produktivnost mora zagotavljati tudi država

In kako bi lahko po mnenju GZS zagotovili večjo produktivnost? "Pot do povečanja rasti produktivnosti ni preprosta, saj je to odvisno od posamezne dejavnosti in tudi od elementov ekonomske politike, ki lahko delujejo spodbujevalno ali zaviralno. Problematična je predvsem dinamika v storitvenem sektorju, kjer sprememba poslovnih modelov zmanjšuje produktivnost, kot tudi v sektorju države. Njeni učinki na rast produktivnosti so nizki, obenem pa tudi sektor države ni dovolj učinkovit," odgovarjajo.

Po mnenju UMAR je manjša produktivnost v Sloveniji predvsem posledica zaostanka za državami EU na naslednjih področjih:

•             digitalne spretnosti; predvsem je vprašljiva raven IT-spretnosti pri operativnem delu pri delovni populaciji, ki se stara, saj znaša povprečna starost zaposlenega 43 let;

•             premajhne deregulacije storitev; v storitvah, ki so bile deregulirane (telekomunikacije), se je povečala produktivnost dela, vendar so številne storitve še vedno preveč regulirane;

•             učinkovitosti države; visoka javna poraba, ki ni dovolj usmerjena v razvoj, ne spodbuja podjetništva, temveč viša strukturno brezposelnost in povečuje bremena aktivne populacije.

Pasti visokih stroškov dela

Slovenska gospodarska rast bo dolgoročno vzdržna le z bistveno večjo rastjo produktivnosti tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Letne stopnje rasti produktivnosti morajo bistveno presegati povprečno rast produktivnosti v EU, če želimo dohiteti najbolj razvite članice EU. V nasprotnem primeru bodo države višegrajske skupine dohitevale nas. Zato je nujno v Sloveniji najprej poskrbeti za višje stopnje rasti produktivnosti, kajti šele to bo omogočilo realne možnosti za višje plače, so sklenili pri GZS.