Četrtek, 1. 9. 2016, 4.00
7 let, 1 mesec
Kaj so sodelavci Igorja Laha povedali kriminalistom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,10
8
Pridobili smo sklep o uvedbi sodne preiskave v zadevi Liko Vrhnika, iz katerega je razvidno, zakaj Igorju Lahu in njegovim pomagačem grozi večletna zaporna kazen zaradi oškodovanja upnikov in pranja denarja. Tožilstvo naj bi se že naslednji mesec odločalo, ali bo vložilo obtožnico.
Pidovski tajkun Igor Lah, ki je bil leta 2012 zaradi spornih poslov z delnicami obsojen na pogojno zaporno kazen, bi se v kratkem lahko spet znašel na zatožni klopi. Tokrat zaradi domnevno nezakonitega ravnanja pri razkosanju in preprodaji premoženja nekdanjega pohištvenega velikana Liko Vrhnika.
Sodna preiskava v zadevi Liko Vrhnika, v kateri Lahu in štirim pomagačem očitajo storitev več kaznivih dejanj oškodovanja upnikov, pranja denarja in uničenja listin, se namreč bliža koncu. Na specializiranem državnem tožilstvu naj bi bili tako že v nekaj tednih pred odločitvijo, ali naj proti Lahu vložijo obtožnico.
Kdo je med osumljenimi
Med osumljenimi je za zdaj pet fizičnih oseb, ki jim očitajo storitev kaznivih dejanj oškodovanja upnikov, pranja denarja in ponareditev ali uničenja listin, in sicer:
- Igor Lah, lastnik družbe Liko Vrhnika, ki naj bi iz ozadja vlekel vse niti
- Danilo Peteh, direktor družbe Liko Vrhnika
- Iztok Svetin, nekdanji direktor družb Liko Pohištvo, Liko Vrata in Liko Trade
- Albin Rožman, nekdanji direktor družb Liko Pohištvo in Liko Natur
- Marjan Vukosav, nekdanji direktor in lastnik podjetja Preudarna firma
V nadaljevanju razkrivamo vsebino sklepa o uvedbi sodne preiskave, ki smo ga pridobili v uredništvu in iz katerega je razvidno naslednje:
- ključne ugotovitve tožilstva,
- kako so se med zaslišanjem branili Lah in drugi osumljeni ter
- kaj so o Lahovi dejanski vlogi v Liku povedali zaposleni v njegovih podjetjih.
Milijoni neporavnanih dolgov in izginule sledi za slamnatimi podjetji
Kot je znano, je Lah v nekaj letih popolnoma izpraznil Liko Vrhnika, ki se je po 150 letih delovanja kot ena največjih slovenskih lesarskih skupin spremenil v še eno od njegovih nepremičninskih družb.
Sanacija, kot je Lah poimenoval dogajanje v Liku, se je končala precej klavrno. Hčerinska podjetja, ki so prevzemala posle, so eno za drugim končala v stečaju in z milijoni evrov neporavnanih dolgov. Premoženje, ki so ga dobili od Lika, je bilo prodano naprej, brez da bi zanj dobila dogovorjeno kupnino. Izginile so tudi sledi za slamnatimi podjetji, ki so sodelovala pri domnevno spornih prenosih premoženja.
Kako so izpraznili Liko
Operacija Liko se je začela leta 2008, ko je Liko ustanovil hčerinska podjetja Liko Pohištvo, Liko Vrata, Liko Trade in Liko Natur. Nanje je potem prenesel več milijonov evrov vredno opremo, stroje in zaloge ter prezaposlil delavce. Zemljišča in poslovno-proizvodni prostori so ostali v Likovih rokah.
Do domnevno spornih poslov, zaradi katerih Laha preganja tožilstvo, je prišlo spomladi 2012. Takrat so Likova hčerinska podjetja, ki so že imela blokirane račune in več sto tisoč evrov davčnega dolga, premoženje prodala podjetju Preudarna firma. Tega je obvladoval Marjan Vukosav, ki je eden od ovadenih. V zameno bi morala Likova podjetja prejeti štiri milijone evrov, s katerimi bi poplačala upnike, v prvi vrsti Liko in državo. Toda obljubljenega denarja nikoli niso videla.
Preudarna firma, ki je v poslih igrala vlogo posrednika, je kupljeno premoženje prodala naprej podjetju Liko Natur, tedaj še hčerinskemu podjetju Lika. Julija 2012 pa je premoženje odkupilo podjetje Liko Erles, ki formalno ni bilo povezano z Lahom. Najelo je Likove prostore in nadaljevalo proizvodnjo. Naslednik Lika je zdržal le dobro leto dni, saj je avgusta 2013 na lastno pobudo končal v stečaju.
Z gumboma levo/desno se pomikajte po posameznih korakih:
Kaj je povedal Igor Lah
Igor Lah je leta 2014 po hišnih preiskavah Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zanikal prelivanje sredstev oziroma izčrpavanje Lika in osebno okoriščanje pri tem. Poudaril je, da nikoli ni vodil poslov v Liku in hčerinskih družbah, "kot ga tudi ne vodim v nobenem podjetju, ki ga posredno obvladujem".
Med zaslišanjem pred preiskovalno sodnico se je bolj razgovoril in ji pojasnil svojo plat zgodbe. Povedal je, da je imel konec leta 2011 s projektom Liko velike težave, in sicer tako z županom kot z občinsko upravo. Zaradi tega se je odločil za izstop iz projekta. Za pomoč je prosil nekdanjega sodelavca Iztoka Svetina in mu zaupal vodenje postopka likvidacije družbe. Naredili so popis dolgov in premoženja, načrt poslovanja Lika ter se začeli dogovarjati za njegovo prodajo Stolu Kamnik. Ta je opravil tudi skrbni pregled poslovanja, vendar se je zaradi prezahtevnosti projekta umaknil.
"Zagotavljali so mi, da je vse urejeno"
Do zapletov je prišlo v začetku aprila 2012, ko se je izteklo posojilo pri Gorenjski banki, največji upnici. Svetin naj bi Lahu zagotovil, da se dogovarjajo o podaljšanju posojila, blokad računov hčerinskih podjetij pa da mu ni omenil. Hkrati naj bi povedal, da se je s finančno upravo RS (Furs) dogovoril za odlog plačila prispevkov. Svetin naj bi mu tudi svetoval, naj glede na dane okoliščine najdejo nekoga, ki bi bil pripravljen od Lika odkupiti program vrat in ohraniti delovna mesta. Prenos dejavnosti na Liko Natur naj bi bila Svetinova ideja, s čimer bi morebitnemu kupcu omogočili preprost in hiter skrbni pregled podjetja.
Operacija Liko naj bi bila po Lahovih besedah videti takole:
- zagotovil je podjetje Preudarna firma, ki je bilo nedelujoče,
- za pomoč pri odkupu Likovega premoženja je prosil Marjana Vukosava, ki ga pozna že okoli 20 let iz časov, ko je zanj v času privatizacije zbiral certifikate,
- pogodbo o nakupu sredstev je pripravil Svetin, dodatno pa pregledal pravnik,
- vse obveznosti in terjatve med udeleženimi podjetji so bile medsebojno poravnane,
- sam pri teh poslih z ničemer ni bil udeležen.
Gorenjska banka je bila največja upnica podjetja Liko Vrhnika.
Posodil svoj denar …
Sredi maja 2012 je Lah od Svetina ter ožjega vodstva Lika in hčerinskih podjetij dobil elektronsko sporočilo, v katerem so od njega zahtevali, naj se nemudoma vključi v poslovanje. Program vrat in pohištva da naj proda Svetinu, hkrati pa naj Liko odobri polmilijonsko garancijo za nadaljnje poslovanje podjetja Liko Natur. Zagrozili so mu, da bodo drugače vodstveni delavci podali odpovedi, kar bo vodilo do "kolapsa sistema Liko".
Takrat naj bi Lah dokončno izgubil zaupanje v Svetina in namesto njega na čelo Lika Pohištvo imenoval Albina Rožmana, saj naj bi že imel izkušnje iz industrije. Rožman je skušal končati postopek likvidacije podjetja in je premoženje prodal Vukosavu oziroma Preudarni firmi, ta pa naprej Liku Natur, ki je hkrati prevzel obveznosti plačila plač za zaposlene v Liku Pohištvo in nekatere njegove posle.
Zgodbi, ki sta jih NPU povedala Igor Lah in Marjan Vukosav, se razlikujeta.
… in ga za razliko od drugih dobil nazaj
Da bi delavci v Liku Natur dobili denar, je novemu podjetju odobril tudi sto tisoč evrov visoko posojilo, se je Lah pridušal preiskovalni sodnici. Kljub vsemu je denar dobil nazaj, česar ne moremo reči za upnike Lika Natur, ki so v njegovo stečajno maso prijavili za skoraj dva milijona evrov terjatev.
Preiskovalni sodnici je zagotovil, da Liko ali hčerinska podjetja v času spornih poslov niso bili insolventni oziroma da iz njemu dostopnih podatkov to ni bilo razvidno. Enako so izjavili tudi drugi osumljeni.
Lah je še dejal, da se načeloma ne vpleta v poslovanje družb, ki so v njegovi lasti. Enako naj bi bilo pri Liku. Sam naj bi bil res prisoten na nekaj sestankih, drugače pa naj bi bilo vse odločanje v pristojnosti direktorjev in nadzornih svetov.
V Lahovi pisarni podpisal kup dokumentacije
Drugačno zgodbo je jeseni 2013 na NPU povedal Vukosav. Do Preudarne firme, ki naj bi po prepričanju kriminalistov odigrala ključno vlogo pri domnevno fiktivnih poslih, je prišel tako, da je v Lahovi pisarni na Dunajski cesti v Ljubljani podpisal kup dokumentacije. Ta se je nato ves čas nahajala pri Lahu, dokler ni avgusta 2013 med njim prišlo do spora glede plačila. Takrat naj bi Lah izročil Vukosavu dokumentacijo, vendar hkrati naročil, naj jo uniči. Pozneje naj bi se tudi osebno prepričal, ali je naloga opravljena. Kopija dokumentacije naj bi se sicer ves čas nahajala v Lahovi pisarni.
Za posle uporabili slamnato osebo
Pri operaciji Liko Vrhnika je pomembno vlogo odigral Dalibor Hemi iz Subotice v Srbiji. Nanj so leta 2012 prepisali lastništvo izpraznjenih Likovih hčerinskih podjetij, ki so pozneje eno za drugim končala v stečaju. Tudi kriminalistična preiskava je potrdila, da je bil Hemi slamnata oseba in naj sploh ne bi vedel, kaj podpisuje. Po ugotovitvah naših in srbskih varnostnih organov gre za osebo z zdravstvenimi težavami, ki je za manjše plačilo prišla v Slovenijo in postala lastnica več podjetij. K nam jo je pripeljal Dejan Delić, ki je bil v istem času zastopnik podjetja Perperum, prek katerega so izpraznili danes propadlo tekstilno podjetje Rašica.
Vukosav je tudi izjavil, da se nikoli ni dogovarjal glede preprodaje Likovega premoženja. Vse listine, ki jih je podpisal, je dejansko podpisal ob dnevu nakupa podjetja, pri čemer naj se ne ne bi zavedal, kaj počne. Ob nakupu Preudarne firme je v Lahovi pisarni potekal sestanek, na kateri so bili ob Vukosavu in Lahu navzoči še njegov odvetnik Bojan Pečenko, Svetin, Štefan Borin in Danilo Peteh. Sestanek je vodil Lah, odvetnik pa je sodelujočim delil pogodbe v zvezi z Likom in hčerinskimi podjetji, ki so jih morali podpisati.
"Vse prodaje po ukazu Igorja Laha"
Tovrstni sestanki so potekali tudi do dvakrat tedensko, vse do konca leta 2012, vse odločitve v zvezi z Likom pa je po besedah Vukosava sprejemal Lah skupaj z odvetnikom. Direktorji hčerinskih podjetij naj ne bi imeli nikakršne besede pri odločanju in vodenju.
Tudi Svetin je na policiji dejal, da so se vse prodaje premoženja "vršile po ukazu Igorja Laha". Poslovanje družb iz sistema Liko naj bi vodil Lah, odgovorne osebe pa naj bi izpolnjevale njegove ukaze.
Da je bil Lah dejanski lastnik navidezno nepovezanih podjetij in iz ozadja vlekel vse niti, upnikom Likovih hčerinskih podjetij pa da je povzročil za okoli 4,5 milijona evrov škode, so prepričani tudi kriminalisti NPU. Utemeljenost suma storitve kaznivih dejanj po njihovem mnenju izhaja tudi iz izjav Vukosava in Svetina v predkazenskem postopku, stečajnih upraviteljev Likovih hčerinskih podjetij Štefana Role in Igorja Bolčine, Lahove finančnice Tanje Petročnik, nekdanjih nadzornikov Lika Blaža Vodopivca in Marka Mikuža, ter Igorja Pirca, ki je v Liku skrbel za računovodstvo.
Za komentar dogajanja in sodne preiskave smo se obrnili na Svetina in Laha. Svetin ni želel dati komentarja, Lah pa je bil na dopustu.
"Banka" za vse Lahove družbe
Preiskovalci so na podlagi sodne odredbe dobili vpogled tudi v promet na transakcijskem računu družbe R-KZ, nekdanje lastnice Preudarne firme. Ugotovili so, da je R-KZ v tistem času opravljal vlogo "banke" za vse družbe, ki jih posredno ali neposredno obvladuje Igor Lah. Tako je R-KZ sredstva črpal iz povezanih družb v obliki posojil in depozitov, nato pa ta sredstva nakazal družbam v tujini (na primer Ampelus s sedežem na Cipru), ki jih posredno obvladuje Lah, in tudi samemu Lahu kot fizični osebi.
Premoženje zaščitili z zemljiškim dolgom
Čeprav vsi osumljeni zagotavljajo, da so pri poslih v Liku ravnali zakonito in da očitki o kaznivih dejanjih niso utemeljeni, je večina od njih nemudoma poskrbela za svoje premoženja. Marjan Vukosav ga je že jeseni 2011 prepisal na ožje sorodnike, Igor Lah, Danilo Peteh in Albin Rožman pa so konec leta 2012 oziroma v začetku leta 2013 na nepremičnine vpisali zemljiški dolg. Ta je bil, dokler ga niso poslanci ukinili, v mnogih primerih namenjen zlorabi oziroma skrivanju premoženja pred upniki in organi pregona. Lah je decembra 2012 na hišo v Podutiku vpisal kar 4,6 milijona evrov visok zemljiški dolg, nekaj mesecev pozneje pa je petmilijonsko hipoteko na nepremičnino vpisalo še njegovo ciprsko podjetje Ampelus.
8