Kako je Lego ušel bankrotu in postal največje podjetje z igračami na svetu

Vrnitev med velikane v samem jedru krize Kdorkoli je kdaj decembra stopil v trgovino z igračami, ni mogel mimo neskončnih kupov Lego kock ter otrok v spremstvu staršev, ki so z očmi požirali najnovejše modele teh kultnih kock. Zato si je težko predstavljati, da je po podatkih Lega v božičnem obdobju leta 2002 kar 40 odstotkov globalne zaloge kock ostalo neprodane. Podjetje je bilo na robu propada - pestili so jih dolgovi, padajoča prodaja, ter - po navedbah portala Fast Company - manično odpiranje tematskih parkov, brez predhodnih izkušenj v tej panogi. Dobrih 10 let pozneje je zgodba povsem drugačna - prodaja cveti, število zaposlenih in profit pa rasteta. Globalna ekonomska kriza se Lega ni dotaknila. Kje je skrivnost?

Azijska romanca Lego je po navedbah Wall Street Journala lani za kratek čas postalo največje podjetje z igračami na svetu ter z 1,7 milijarde prihodka v prvi polovici leta prehitelo ameriški Mattel - podjetje, ki proizvaja vse od Barbik do avtomobilčkov, medtem ko Lego v bistvu proizvaja samo eno igračo. Lego je v omenjenem obdobju ustvaril 230 milijonov evrov dobička, za katerega je vse bolj zaslužen rastoči azijski trg. Po podatkih omenjenega časnika je prodaja na Kitajskem leta 2013 zrasla za 50 odstotkov, medtem ko prvi mož Lega, Jorgen Vig Knudstrop, v naslednjih desetih letih pričakuje, da bodo ta prinesla okoli 600 milijonov novih ljubiteljev kock v tej regiji.

Novo vodstvo, nove ideje In če gre soditi po zgodovini, Knudstrop ve, kaj počne. V nedavnem profilu podjetja na portalu Fast Company se prav njegov prihod v podjetje leta 2001, ter prevzem krmila 2004, šteje kot prelomno točko, ki je Lego povzdignila iz pepela. Knudstrop je v podjetje vpeljal digitalno bazo vseh elementov, ki jih je Lego kadarkoli izdelal. Poskrbel je tudi za vpetost uporabnikov v proces kreacije novih izdelkov skozi različne spletne iniciative ter s tem izkoristil moč ljubiteljskih množic. Knudstrop je dal veliko poudarka na raziskovanje in pridobivanje informacij o tem, kako se otroci (in odrasli) v resnici igrajo z njihovimi kockami. Skozi to so na primer v Legu odkrili, da ameriški starši ne marajo igrač, ob katerih se morajo ves čas vključevati v igro z otroki (radi vidijo samostojno igro otrok), medtem ko imajo evropski v večini ravno nasproten odziv.

Lego kocke niso (več) samo za fante Analitika je dala tudi nekaj uvidov, s katerimi je Lego prodrl do dotlej nedotaknjenih demografskih skupin. Kocke so na primer veljale bolj kot moška igrača. Leta 2011 je Lego lansiral linijo Lego Friends, namenjeno dekletom, in vložil prek 30 milijonov evrov v marketing. Linija je bila in je še danes komercialni uspeh. Pozneje so Lego kocke postale tudi igrača za starše - linij Lego Arhitectures, kjer so s kockami upodobljene nekatere najbolj znane svetovne stavbe, so se prodajala za 2- ali trikratnik običajnih setov in bile razprodane. Lego je uspešno vstopil tudi v digitalno dobo - lani je lansiral linijo Lego Fusino, ki združuje fizične kocke z virtualno izkušnjo na tablicah. Tudi izkoriščanje hollywodskih franšiz - nazadnje so v Lego svet prišli tudi Simpsoni - se je izkazalo za briljantno potezo. Kot poroča portal Quartz, to še ni konec inovacij, Lego je namreč napovedal linijo Lego Speed Champions, kjer bo v sodelovanju z izdelovalci športnih avtomobilov otrokom ponudil Lego različico njihovih najuspešnejših modelov.

Vsi poslovni kazalci navzgor Po uradnih poslovnih rezultatih podjetja je videti, da se je Legova strategija močno obrestovala, kar je impresivno še posebej v času, ko se mnoga podjetja soočajo z odpuščanji, zapiranjem obratov in klestenjem marketinških stroškov. Lego je od leta 2009 skoraj podvojil število zaposlenih na blizu 12 tisoč. Njihov letni prihodek v istem obdobju je poskočil z dveh milijard evrov na 3,8 milijarde, podjetje pa je samo v letu 2013 vložilo blizu 70 milijonov evrov v razvoj.