Četrtek, 1. 6. 2017, 9.15
9 mesecev, 3 tedne
Kakšna bo moja pokojnina?
Zaradi demografskih sprememb v Evropi se bo do leta 2060 delež odvisnega starejšega prebivalstva po pričakovanjih podvojil, kar bo močno vplivalo na povečevanje izdatkov za pokojnine. Ustrezne pokojnine si bomo morali zagotoviti s primernim varčevanjem.
Evropa se stara, zato so vlade evropskih držav pred velikim izzivom, kako poskrbeti, da bodo imeli državljani ustrezne pokojnine. Razmerje med številom zaposlenih in številom upokojenih še naprej prehaja v korist upokojenim, kar na pokojninske sisteme evropskih držav prenaša veliko breme.
Zakonodajalci bi morali po mnenju evropskega zavarovalnega združenja ukrepati in oblikovati vzdržne pokojninske sisteme, vzpodbujati prebivalstvo k varčevanju in odstraniti regulativne prepreke, ki bi lahko škodovale dolgoročnim naložbam.
Pokojninska vrzel bo vedno večja
Zdajšnja situacija na področju izdatkov za pokojnine se bo v prihajajočih desetletjih močno spremenila. Statistika kaže, da danes na enega upokojenca pridejo štirje zaposleni, medtem ko bosta v projekcijskem obdobju samo še dva zaposlena.
To bo močno vplivalo na vzdržnost zakonskih pokojninskih sistemov, ki se tradicionalno financirajo po načelu doklade. Tak sistem preusmerja prispevke za socialno varnost od zaposlenih do upokojencev, zato je močno izpostavljen demografskim spremembam.
Prihodnost je v varčevanju
Evropsko zavarovalno združenje (Insurance Europe) je v raziskavi Načrt za pokojnine (A Blueprint for Pensions) izpostavilo tri osnovne dejavnike varčevanja za starost, in sicer višino varčevanja, kakovost varčevanja in pomen sprejemanja pametnih odločitev posameznika.
Analizirali so tudi mase državnih pokojninskih obveznosti 20 največjih držav v OECD. Kakorkoli obračamo podatke iz dokumenta, ki ga je februarja objavila evropsko zavarovalno združenje, je razvidno, da nobena država ne bo mogla zagotoviti 50-odstotnih nadomestil za pokojnine.
"Če se želimo izogniti temu, da težave prenesemo na naslednje generacije, moramo ukrepati danes," je ob predstavitvi dokumenta poudarila generalna direktorica združenja Michaela Koller. "Čeprav dokument ne vsebuje univerzalne rešitve, lahko širok pogled in konsistentnost izvajanja priporočil, bistveno zmanjša pokojninsko vrzel," je dodala.
Nekatere države bodo veliko bolje obvladovale demografske pritiske na stroške
Ocenjeno zvišanje javnih sredstev za pokojnine v odstotkih BDP (primerjava med letoma 2015 in 2060):
Rast javnih izdatkov za pokojnine:
Sredstva za varčevanje razpršimo
Zaradi tega bomo morali posamezniki vedno več vlagati v zasebne pokojninske sklade.
Višina pokojnin v prihodnosti je močno odvisna od tega, koliko posamezniki vlagamo in kako zgodaj začnemo, veliko pa je odvisno tudi od razpršenosti finančnih naložb.
Naložbe v različne finančne produkte, ki vključujejo tudi kapital in nepremičnine, so prav tako pomembne kot varčevanje samo, in sicer zaradi zelo različnih dolgoročnih donosov, ki jih ponujajo različne vrste sredstev.
Seveda se lahko pojavljajo tudi povsem upravičeni dvomi zaradi varnosti naložb in nestanovitnosti trga, zato se je pametno varčevanja lotiti dolgoročno, seveda v kombinaciji s tradicionalnimi zavarovalniškimi produkti, ki zagotavljajo skupni prevzem tveganj. Odločajmo se za produkte, ki zagotavljajo minimalno donosnost naložbe.
Evropsko zavarovalno združenje precejšnjo vlogo pripisuje zakonodajalcem, katerih primarna naloga bi morala biti sprejemanje regulative. Ta za upravljavce, ki bi želeli ponuditi dobro oblikovan pokojninski produkt, ne bi smela predstavljati ovire.
Kollerjeva poudarja: "V izogib škode na račun donosov, ki jih zagotavljajo pokojninski produkti, nekatera evropska pravila, kot na primer Solventnost 2, ne smejo po nepotrebnem povzročati dodatnih stroškov zavarovalnicam, ko gre za dolgoročne investicije in jim na tak način oteževati razvoja dobrih pokojninskih produktov. Trenutno stroški za dolgoročne investicije po pravilih Solventnosti 2 niso sorazmerni z riziki, s katerim se soočajo zavarovalnice. Stroški so po nepotrebnem visoki, zato bodo nujne tudi prilagoditve zakonodaje."
Varčevati dovolj, varčevati dobro in predvsem pametno
Raven finančne pismenosti je na splošno v vseh državah Evrope še vedno nizka. Posamezniki nimajo dovolj znanja, da bi lahko samostojno načrtovali in upravljali svojo finančno prihodnost.
Odgovornost posameznika postaja ključnega pomena, zato je pomembno, da zakonodajalci najdejo prave vzvode, ki bodo motivirali posameznike, da bodo za obdobje po upokojitvi varčevali dovolj.
Če bi posamezniki dolgoročno varčevali z dovolj visokimi vložki, ki bi se kanalizirali v širok nabor različnih finančnih produktov, bi bila to pomembna stabilizacijska sila finančnih trgov, ki bi vplivala tudi na gospodarsko rast v Evropi.
Kako posameznika prepričati, da je treba varčevati za starost?
Usmeritve evropskega zavarovalnega združenja za zmanjševanje pokojninske vrzeli:
#Kakšna bo moja pokojnina? Države lahko pri državljanih povečajo zavedanje o nujnosti varčevanja za starost s pomočjo podpore storitvam, ki omogočajo sledljivost in informiranost posameznika o pričakovani višini pokojnine.
#Ali naj varčujem v dodatnem pokojninskem stebru? Pomembno je spodbujanje vključenosti posameznikov v sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja.
#Ali bom deležen davčnih spodbud? Države naj uvedejo oziroma vzdržujejo učinkovite davčne spodbude za produkte, namenjene varčevanju za dodatno pokojnino.
Pokojninski produkti so specifični in se razlikujejo od ostalih investicijskih produktov, zato je ob podajanju informacij treba to dejstvo tudi upoštevati.
"Pokojninski produkti zahtevajo specifične podatke, npr. o dobi izplačevanj ter davčni obravnavi vplačil in izplačil. So hkrati neločljivo povezani s socialno politiko posamezne države članice ter njenimi davčnimi pravili, kar zahteva prilagojen pristop k podajanju informacij," je še izpostavila predsednica evropskega zavarovalnega združenja.
Država – partner zavarovalnic?
1. in 2. junija v Portorožu potekajo 24. dnevi zavarovalništva v Sloveniji, kjer bodo v organizaciji Slovenskega zavarovalnega združenja obravnavali moderne prodajne poti v zavarovalništvu in partnerstvo države ter zavarovalništva.
Govorniki, ki jih bo povezoval novinar Igor E. Bergant, prihajajo s Slovenskega zavarovalnega združenja, GIZ, z Agencije za zavarovalni nadzor, Zavarovalnice Triglav, Vzajemne, Adriatic Slovenice, Zavarovalnice Sava, Inštituta za dolgotrajno oskrbo, Pravne fakultete mariborske univerze. Pridružili se jim bosta tudi finančna ministrica Mateja Vraničar Erman in evropska poslanka Tanja Fajon, od tujih partnerjev pa bodo svoje poglede podali predstavniki zavarovalniške družbe Oxbow Partners iz Londona ter evropske zveze zavarovalniških posrednikov BIPAR iz Bruslja.
Na okrogli mizi z naslovom Ali je čas, da pozabimo vse, kar vemo o zavarovalništvu? bodo poskusili osvetliti spremembe na področju zavarovalništva.