Torek, 18. 2. 2025, 10.06
9 ur, 5 minut
Pokojnine bodo višje za 4,5 odstotka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,62
Februarske pokojnine bodo višje za 4,5 odstotka, izplačan pa bo tudi poračun od 1. januarja, je danes sklenil svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Na letni ravni ta uskladitev predstavlja 342 milijonov evrov, je na današnji seji sveta dejal njegov predsednik Danijel Kovač, ki je v svetu predstavnik vlade.
Na Zpizu redno februarsko uskladitev izračunajo po sistemskem pokojninskem zakonu. Ta določa, da je treba upoštevati 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu.
Povprečna mesečna plača v letu 2024 je glede na v ponedeljek objavljene podatke znašala 2394,92 evra bruto. Od plače za leto 2023 je bila nominalno višja za 6,2 odstotka. Državni statistiki pa so že decembra sporočili, da je povprečna letna rast cen znašala dva odstotka.
Najnižja pokojnina v skladu z današnjo uskladitvijo od 1. januarja znaša 352,58 evra, zagotovljena pokojnina in zagotovljena vdovska pokojnina pa 781,94 evra, je povedal direktor sektorja za izvajanje zavarovanja na zavodu Andraž Rangus.
Najnižji znesek invalidske pokojnine in najnižji znesek pokojnine zavarovancev, ki so bili pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti in so dopolnili pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, sta medtem 490,03 evra.
Februarske pokojnine bodo izplačane konec meseca. Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja je po zadnjih podatkih zavoda več kot 647.600. Med njimi je starostnih upokojencev nekaj več kot 493.000.
Svet zavoda je na predlog predstavnice upokojenskih organizacij v svetu Francke Ćetković sklenil tudi, da državni statistični urad prosi za pisno pojasnilo, kako se je leta 2023 spremenila metodologija izračuna povprečne plače. Od vlade pa želijo njeno stališče do tega, da so se pokojnine leta 2021 uskladile za en odstotek manj, kot bi se, če bi upoštevali sistemski pokojninski zakon. Redna uskladitev je bila namreč tedaj izvedena v skladu s proračunskimi dokumenti in je znašala 2,5 odstotka.
Kdo bo bdel nad pokojninsko blagajno?
Poleg odločitve o uskladitvi pokojnin bo na dnevnem redu sveta zavoda tudi predstavitev kandidatov za novega generalnega direktorja Zpiza. Razpisni komisiji se bosta predstavila dolgoletni generalni direktor Marijan Papež, ki se poteguje še za šesti mandat, njegova protikandidatka pa je po neuradnih informacijah Dela Anja Kopač, ministrica za delo, družino in socialne zadeve in dolgoletna članica stranke SD.
Komu bo pripadel štiriletni mandat na čelu Zpiza, bodo odločili na naslednji seji, ki bo predvidoma 27. marca, imenovanje morajo potem potrditi še na vladi.
Socialni partnerji se pogajajo o novi pokojninski reformi, ki v svojih izhodiščih med drugim predvideva spremembo formule za izračun redne uskladitve pokojnin. Pomembnejšo vlogo bi imela inflacija (80 odstotkov), manjšo pa rast povprečne plače (20 odstotkov).
Poleg tega na ministrstvu za delo predvidevajo, da bi zavarovanec pravico do starostne pokojnine pridobil pri starosti 67 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Ne glede na omenjeno starost pa leta 2028 zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko doseže 65 let in tri mesece, leta 2034 pa pri 66 letih in devetih mesecih.
Ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa bi bila pravila za pridobitev pravice do starostne pokojnine drugačna. Tako mora zavarovanec leta 2028 dopolniti 60 let in tri mesece, leta 2034 pa 61 let ter devet mesecev. Starostno mejo bo mogoče med drugim znižati na račun otrok, služenja obveznega vojaškega roka ter vstopa v zavarovanje pred 20. letom starosti.
Spremembe se glede na izhodišča reforme obetajo tudi pri odmeri pokojnine in upoštevanju let. Odprta vprašanja ostajajo tudi glede vdovskih pokojnin in letnega dodatka.
