Kam naj Slovenci vložijo denar od prevzemov slovenskih podjetij?

Število primernih delniških naložb na Ljubljanski borzi se prav zaradi prevzemov zmanjšuje, posledično je tudi obstoj same borze v takšni obliki vprašljiv. Lahko se zgodi, da bomo čez nekaj let slovenske delnice kupovali na avstrijski borzi.

Kje bomo delnice kupovali Slovenci? Ne glede na to, kje bodo slovenska podjetja kotirala, je smiselno pogledati na tuje borze in poiskati dobre naložbe vsaj iz dveh razlogov. Prvi je ta, da imamo Slovenci preveliko izpostavljenost svojih naložb do slovenskega trga, drugi pa je povezan s številom naložb, ki so nam na voljo.

Kje delnice kupujejo drugi vlagatelji? Za vlagatelje, ne samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu, je značilno, da iščejo priložnosti tam, kjer se jim zdi, da imajo največ informacij. Posledično je povprečen investitor premočno izpostavljen do investicij v tisti državi, kjer živi. Tukaj nastane kar nekaj težav. Ena izmed teh je ta, da so vlagatelji prepogosto prepričani, da bodo do pravih informacij glede privlačnosti naložbe prišli pravočasno in se bodo lahko izognili potencialnim padcem. Dodatno velja prepričanje, da navzven viden razvoj podjetja (recimo novi poslovni prostori, novi proizvodni stroji ipd.) pomeni, da gre podjetju odlično in da bo cena delnice temu sledila.

Donosnost domačih podjetij Vendar se prepogosto zgodi, da prave informacije sploh ne obstajajo ali pa do vlagateljev ne pridejo pravočasno (če sploh pridejo). Tudi navzven vidna rast podjetja velikokrat ne pomeni boljših donosov naložbe v to podjetje, saj je to le eden izmed mnogih faktorjev, ki vplivajo na ceno delnice na borzi. Pogosto se tudi zgodi, da se podjetje za takšne projekte odloči v nepravih trenutkih (recimo 2008) in uporabi prekomerno zadolževanje za izvedbo projekta (primer večine slovenskih podjetij).

Temu seveda sledi, da naložbe vlagateljev v domača podjetja niso nadpovprečno donosna, ampak velikokrat podpovprečna glede na ves svet.

Informacije in delnice NKBM Druga težava prekomernega investiranja v domača podjetja pa se skriva v skupnih tveganjih, ki jih imajo celotno gospodarstvo in domača borza. Za primer si vzemimo nekoga, ki je zaposlen na NKBM že vrsto let. Prepričan je bil, da bo prav zaradi svoje bližine informacijam lahko vedel, kdaj je pravi čas za umik iz naložbe, ki jo je naredil v delnice NKBM v letu 2007. Uporabnih informacij ni dobil nikoli, saj je večina zaposlenih menila, da se delničarjev ne bo izbrisalo ali pa da bo banka lahko krizo prebrodila brez večjih težav.

Dvojno tveganje njegove naložbe pa se je pokazalo prav takrat, ko je svoj trdo privarčevan denar v večini (ali celoti) izgubil z naložbo v delnice podjetja, v katerem je zaposlen. Dodatno pa je zaradi krčenja poslovanja izgubil tudi službo. Varnost, ki bi jo imel ob izgubi službe v obliki privarčevanih sredstev, je prav tako izgubil zaradi investiranja v naložbo, ki ima isti vir tveganja kot njegov prihodek.

Dvojno tveganje Podobno je z večino slovenskih vlagateljev, ki ima prevelik delež naložb izpostavljen do tveganja, ki je vezan na slovensko gospodarstvo. Če se gospodarstvo znajde v krizi, bo število brezposelnih naraslo, cene delnic na borzi pa bodo upadle. Zaradi tega je smiselno večji delež svojih naložb preusmeriti na druge borze, ki niso preveč korelirane s slovenskim gospodarstvom. Nemčija je recimo največji uvoznik slovenskih produktov, kar pomeni, da bo kriza v Nemčiji vplivala tudi na Slovenijo, posledično je dobro zmanjšati izpostavljenost do nemških naložb, če ste zaposleni v podjetju, ki izvaža v Nemčijo. To je dejanski pomen razpršenosti naložb – upoštevati moramo tudi naš vir prihodka.

Vir prihodka in večja ponudba Dodaten razlog, zakaj pogledati za naložbami prek meja, pa se skriva v ponudbi. Na slovenski borzi je število delnic majhno in upada, na tujih borzah pa je število ogromno in celo narašča. Vprašajmo se, kje je lažje najti dobro priložnost – če imamo na izbiro 30 delnic ali 30 tisoč delnic?

Kako izbrati delnico za naložbo? Kriterijev za izbor dobre delnice je več, v grobem sta pa pomembna dva. Ali je podjetje dobro in ali je dovolj poceni. Če na obe vprašanji odgovorimo pritrdilno, je naložba v takšno delnico smiselna, drugače ni. Kakovost podjetja lahko merimo na več načinov, za najboljše se je izkazalo upoštevanje različnih podatkov iz bilanc podjetja (recimo kakšne marže ima podjetje, kakšna je rast prodaje, ali je podjetje prezadolženo ali ne ipd.), podcenjenost pa lahko ocenimo s primerjavo vrednosti podjetja na borzi in recimo dobički podjetja v zadnjih nekaj letih ali pa prodajo podjetja.

S takšnim načinom izbora naložb, ki so ga potrdili tudi akademiki z bolj ali manj naprednimi metodami, lahko vlagatelji pričakujejo boljše donose na dolgi rok, predvsem pa je pomembno, da se poskusijo izločiti iz množične evforije, ko se ta zgodi (recimo leto 2007 v Sloveniji), saj takrat skoraj nobena naložba ni dovolj poceni, da bi upravičila nakup.