Ponedeljek,
29. 11. 2021,
18.24

Osveženo pred

2 leti, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,79

5

Natisni članek

Natisni članek

podražitev ECB Isabel Schnabel

Ponedeljek, 29. 11. 2021, 18.24

2 leti, 12 mesecev

Kdaj bo konec podražitev?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,79

5

Isabel Schnabel | Isabel Schnabel, članica odbora direktorjev ECB, zatrjuje, da ni razlogov za skrb.  | Foto Reuters

Isabel Schnabel, članica odbora direktorjev ECB, zatrjuje, da ni razlogov za skrb. 

Foto: Reuters

Val podražitev, ki je letos zajel praktično vse segmente družbe, bi se lahko zaključil prihodnje leto. Evropska centralna banka (ECB) namreč meni, da je inflacija svoj vrhunec dosegla ta mesec in bi bil zato dvig obrestnih mer prezgoden. Napoveduje, da se bo rast cen v prihodnjem letu umirila.

"Če bi pričakovali, da se bo inflacija trajno obdržala nad dvema odstotkoma, bi zagotovo ukrepali. Trenutno ne pričakujemo, da bi se to lahko zgodilo," je v intervjuju za nemško televizijo ZDF pojasnila članica odbora direktorjev ECB Isabel Schnabel.

Tako naj bi inflacija po njenih pričakovanjih v prihodnjem letu v EU padla na dva odstotka, saj se bo dobava surovin in blaga znova normalizirala, cene energentov pa znižale. Velik del zvišanja inflacije je namreč po mnenju ECB posledica izrednih dejavnikov, ki bodo prihodnje leto postopoma oslabili. Kot primer v centralni banki navajajo okrevanje cen nafte po koronskem šoku in ozka grla v dobavi ob povečanem povpraševanju.

"Večina naših napovedi temelji na predvidevanju, da se bo inflacija znižala pod dva odstotka, zato ni razloga, da bi rast cen ušla izpod nadzora," je še pojasnila Schnablova.

Cilj ECB je dvoodstotna inflacija. V območju z evrom je bila oktobra letna stopnja inflacije 4,1 odstotka, v EU pa 4,4 odstotka.

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin oktobra na letni ravni v povprečju zvišale za tri odstotke. Največ so prispevali dražji naftni derivati, saj se je dizelsko gorivo podražilo za 39,8 odstotka, tekoča goriva za 39 odstotkov, bencin pa za 31,7 odstotka.