Ponedeljek,
5. 6. 2017,
12.15

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,08

Natisni članek

Natisni članek

Ivica Todorić Konzum Agrokor

Ponedeljek, 5. 6. 2017, 12.15

7 let, 2 meseca

Todorić popustil in odstopil kot prvi nadzornik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,08
Agrokor. Mercator. Ivica Todorić. | Foto STA

Foto: STA

Po tistem, ko izredni pooblaščenec Agrokorja na dopoldanski skupščini Konzuma zaradi nasprotovanja enega od delničarjev ni uspel razrešiti Ivice Todorića iz nadzornega sveta Konzuma, si je ta čez dan premislil in odstopil s položaja prvega nadzornika najpomembnejše Agrokorjeve družbe.

Čeprav je hrvaška vlada 10. aprila sprejela poseben zakon za reševanje Agrokorja, s katerim je pred vrata koncerna postavila njegovega lastnika Ivico Todorića, se ta s tem očitno ni želel sprijazniti.

Todorić je namreč tudi po tem datumu ostal predsednik nadzornega sveta Agrokorjeve trgovske verige Konzum, ki je lastnik Mercatorja, s tega položaja pa se ni želel umakniti. Na današnji skupščini Konzuma namreč izrednemu upravitelju Agrokorja Anteju Toniju Ramljaku ni uspelo odpoklicati Todorića. 

To namero je Ramljaku preprečil drugi največji delničar Konzuma, družba Agram Invest, ki obvladuje dobrih 25 odstotkov delnic. Po hrvaški zakonodaji bi Ramljak za odpoklic potreboval soglasje lastnikov najmanj 75 odstotkov delnic, ki ga danes ni uspel dobiti.

"Ne moremo imenovati novega nadzornega sveta in zamenjati uprave Konzuma," je novinarjem dejal Ramljak. Na vprašanje, ali to pomeni, da Todorić še vedno deluje v ozadju Konzuma, pa je kratko odgovoril: "Ocenite sami."

Ravnanje Todorića je komentirala tudi podpredsednica hrvaške vlade Martina Dalić. Ocenjuje, da Todorić, ki je zadolžil Agrokor za več kot šest milijard evrov, nadaljuje z iracionalnim obnašanjem in se je v svojih igrah izgubil.

Sprenevedanje Ivice Todorića

Popoldne pa je Todorić prek hrvaške tiskovne agencije Hina sporočil: "Popolnoma se zavedam, da ne morem sodelovati pri tem in je zame popolnoma nesprejemljivo, da sodelujem v kakršnihkoli upravljavskih, nadzornih ali kakršnihkoli drugi organih Agrokorja."

"Sedanje stanje vidim izrecno kot rezultat neuspelega dogovora obstoječe uprave z enim izmed dolgoletnih poslovnih partnerjev Agrokorja. Glede na to, da obstoječa uprava ni rešila te situacije, čeprav ima možnost in je odgovorna za to, sem odstopil s položaja predsednika nadzornega sveta Konzuma," je poudaril Todorić.

Odzval se je tudi predsednik uprave Agrama Ivan Krivičić, ki zavrača namigovanja na njihovo povezanost s Todorićem. "Glasovali smo proti odpoklicu zaradi zaščite svojih interesov in interesov Konzuma." Poudaril je, da so na današnji skupščini turističnega podjetja Agrolaguna odpoklicali vse Todorićeve ljudi.

Kljub vsemu ne gre mimo dejstva, da so vsi ostali Agrokorjevi predstavniki v nadzornem svetu Konzuma, med njimi nekdanji prvi finančnik Agrokorja Ivan Crnjac, po imenovanju izrednega pooblaščenca v Agrokorju odstopili in jih ni bilo potrebno odpoklicati.


Preberite še:

Na vrata Agrokorja trkajo Todorićevi upniki iz davčne oaze na Karibih 


Zavarovalniški kralj Hrvaške in Hercegovine

Že nekaj časa več hrvaških poznavalcev razmer, analitikov in tudi predstavnikov posameznih političnih strank iz opozicije ocenjuje, da Todorić vzvodov upravljanja v koncernu ne želi izpustiti iz rok. To mu je danes v Konzumu uspelo s pomočjo hrvaškega tajkuna Dubravka Grgića, "kralja zavarovalništva" iz Hercegovine in Todorićevega dolgoletnega poslovnega partnerja.

Grgić je eden od vodilnih delničarjev Agram Investa, ki je do delnic Konzuma prišel s pogodbo o tako imenovanem ponovnem odkupu delnic. Z Agrokorjem, ki ga je takrat vodil Todorić, jo je podpisal leta 2015. Koncern je takrat pri Agram Investu najel posojilo, ki ga je zavaroval z delnicami različnih družb.  

Ivica Todorić, Agrokor | Foto: A Grgić ni pomagal Todoriću le pri branjenju položaja v Konzumu, ampak tudi pri umikanju lastniških deležev v drugih družbah poslovnega sistema Agrokor. 

12. aprila, le dva dni po začetku veljavnosti "Lex Agrokor", je namreč Agram Invest prevzel pomembne lastniške deleže v nekaterih družbah. Pod njegovo okrilje je prešlo dobrih 13 odstotkov PIK Belje, skoraj 10 odstotkov družbe Vupik iz Vinkovcev in 51 odstotkov poreške Agrolagune, ki upravlja s 1200 hektarji državnih zemljišč.

Vse te delnice so v last Agram Investa tik pred začetkom veljavnosti novega zakona. Družba jih je dobila na podlagi pogodb o ponovnem odkupu delnic, ki jih je hrvaški regulator trga (HANFA) že v letih 2012 in 2013 označil kot "neobičajne prakse pri financiranju Agrokorja". O tesni povezanosti med Agramom in Todorićem priča tudi podatek, da je del posojil Agrokor vrnil tudi s kupnino od naložb, ki jih je koncern prodajal hrvaški Adrisu Grupi v lasti Anteja Vlahovića

Da se je Todorić na pomoč obrnil prav na Grgića, zagotovo ni naključje. 

Zaledje v HDZ

Grgić enako kot Todorić, ki prihaja iz Imotskega, le streljaj od Hercegovine, vrsto let deluje z močnim političnim ozadjem. Povezan je bil s trdim jedrom Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ). Veljal je za izbranca Gojka Šuška, ministra za obrambo v času vojne na Hrvaškem in najožjega zaupnika pokojnega predsednika Franja Tuđmana. V devetdesetih letih je kupil vrsto manjših domačih zavarovalniških podjetij, od generala Hrvoja Petrača pa družbo Atlas Osiguranje, in preživel napad s strelnim orožjem.

Hrvaški premier Andrej Plenković vodi stranko, ki očitno še naprej predstavlja zaledje Ivici Todoriću. | Foto: STA , Hrvaški premier Andrej Plenković vodi stranko, ki očitno še naprej predstavlja zaledje Ivici Todoriću. Foto: STA , Že leta 2005 je bil eden od najbogatejših Hrvatov. Tedaj je na jahti v lasti koncerna, vredni 20 milijonov evrov, gostil takratnega predsednika vlade Iva Sanaderja in dolgoletnega visokega funkcionarja HDZ Vladimirja Šeksa

Ob poznejši Sanaderjevi aretaciji je Grgić razlagal, da je nekdanji premier tudi od njega zahteval podkupnino. Svoj imperij je širil z odkupovanjem premoženja "padlih" hrvaških tajkunov. Več nekdanjih poslovnih partnerjev ga nima v dobrem spominu, saj trdijo, da jih je izigral.

Kako se bo Mercator vrnil na bosanski trg

Medtem je bosanski minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Mirko Šarović za današnji Dnevni avaz predstavil načrt ponovnega prihoda Mercatorja na tamkajšnji trg v treh korakih:

  • V prvi fazi naj bi Mercator od Konzuma prevzel le trgovine, s katerim je upravljal pred Agrokorjevim prevzemom,
  • Nato bi odkupil še Konzumove trgovine, ki se nahajajo v trgovskih centrih,
  • V zadnji fazi pa vse objekte in lastnino Konzuma v BiH.

Po njegovi oceni gre za zelo občutljivo operacijo, saj je treba vzpostaviti sistem, da dobavitelji ne bodo potegnili najkrajše.

Precej kritik na račun Ramljaka

Konec tega tedna je sicer mednarodna bonitetna agencija Moody's že četrtič v pol leta znižala bonitetno oceno Agrokorju s Caa2 na Ca z negativnimi obeti v prihodnje. To pomeni, da je Agrokor ocenjen kot špekulativna naložba, ki je blizu bankrota, možnost poplačila vseh njegovih obveznosti pa je majhna.

Tokratni povod za znižanje ocene je bil, ker Agrokor ni plačal kupona pri 300 milijonov evrov vredni izdaji obveznicah, kar bi moral storiti v začetku maja. Po oceni Moody's je verjetnost, da se bo Agrokor izognil stečaju, le še 35-odstotna.

V Agrokor prihaja šef operacije Žito

Nekdanji dolgoletni predsednik uprave Podravke Zvonimir Mršič, ki ga je HDZ prek politično nastavljenega nadzornega sveta odstavila marca, prihaja v Agrokor. Ante Toni Ramljak ga bo imenoval za enega od glavnih sodelavcev, zadolžen pa bo za sektor prehrane. Mršić je sicer vodil operacijo prevzema slovenskega Žita.

Prav toliko možnosti imajo po njegovi oceni tudi upniki Agrokorja, da bodo poplačane njihove nezavarovane terjatve.

V Moody's so precej kritični tudi do Ramljaka, ki po dveh mesecih še vedno ni začel s prestrukturiranjem družbe, prav tako pa ni uspel dogovoriti novo posojilo za financiranje likvidnosti sistema. Agrokor se je tik pred 1. majem pri hrvaških bankah zadolžil za 80 milijonov evrov. S tem denarjem je izplačal plače v poslovnem sistemu, za katere v Agrokorju mesečno porabijo 28 milijonov evrov. Marca pa je pri Sberbank najel še 100 milijonov evrov posojila. 

Agrokor. | Foto: STA , Foto: STA , Ta sredstva po oceni Moody's zadostujejo le za 60 dni. Agencija opozarja tudi na zelo verjetno ustavnopravno spornost "Lex Agrokor", saj je s tem zakonom onemogočila upnikom, da bi lahko v petnajstih mesecih zahtevali povračilo dolga.

Slabše gospodarske napovedi

Hrvaška centralna banka je konec prejšnjega tedna že poslabšala svoje prvotne napovedi o rasti hrvaškega bruto domačega proizvoda (BDP). Zaradi Agrokorja naj bi se znižal za od 0,3 in do 0,4 odstotka, kar pomeni, da bi rast konec leta znašala 2,8. A po oceni guvernerja Borisa Vujčića bo o dokončni višini padca BDP mogoče govoriti, ko bo jasno, kakšno bo prestrukturiranje Agrokorja. Napovedal je tudi padec dobičkonosnosti bančnega sistema – tudi zato, ker takih obresti, kot jih je do zdaj, Agrokor ne bo več sposoben plačevati.

Ruska agencija RIA pa navaja, da se bo poslabšala investicijska klima na Hrvaškem, če dogovora s hrvaško vlado o kreditiranju ne bo. Konec prejšnjega tedna se je hrvaška ministrica za gospodarstvo Martina Dalić sestala s Hermanom Grefom, predsednikom uprave Sberbank, največje upnice Agrokorja.


Preberite še:

Rusi imajo dovolj, Agrokorju ne bodo več dajali denarja