Torek,
15. 9. 2015,
8.45

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

farmacevti prosta delovna mesta

Torek, 15. 9. 2015, 8.45

7 let, 2 meseca

Kdo so najboljši slovenski farmacevti in koliko novih delovnih mest obljubljajo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Vodilna slovenska farmacevta Krka in Lek sta lani skupaj pridelala za 1,9 milijarde evrov prihodkov ter ustvarila več kot 213 milijonov dobička. Dobro poslovanje se odseva tudi na trgu dela.

V Sloveniji na področju farmacije posluje 546 podjetij. Med njimi jih ima proizvodnjo farmacevtskih preparatov registrirano le 33 podjetij, preostala se bolj ali manj ukvarjajo le s trgovsko dejavnostjo v farmaciji.

Novomeško podjetje z več kot milijardo prihodkov Med proizvodnimi farmacevtskimi podjetji daleč najbolj izstopata novomeška Krka in ljubljanski Lek, ki sta med vsemi podjetji v dejavnosti tudi najbolj dobičkonosna. Skupaj sta ustvarila za več kot 213 milijonov evrov dobička, kar je sicer skoraj 40 milijonov manj kot leta 2013.

Novomeško podjetje za proizvodnjo in prodajo zdravil je v lanskem letu ustvarilo 1,13 milijarde evrov prihodkov in 144 milijonov evrov dobička, s tem pa je podjetje, ki ga vodi Jože Colarič, tudi najbolj dobičkonosno farmacevtsko podjetje v Sloveniji.

Dobiček Skupina Krka ustvarja s proizvodnjo doma in v tujini, svoje obrate ima namreč tudi na Poljskem in Hrvaškem ter v Rusiji in Nemčiji, trženje in prodajo izdelkov pa ima razširjeno tudi v drugih državah.

Podjetje vsega skupaj zaposluje 10.505 delavcev, ki pa se neprestano povečuje – lani se je število zaposlenih povečalo za štiri odstotke, medtem ko se bo letos po napovedih za dva odstotka. Letos so na novo odprli 36 delovnih mest, do konca leta naj bi jih še 215, od tega 15 v Sloveniji, so nam sporočili iz njihove službe za odnose z javnostmi.

Najbolj iskani kader v Krki so sicer so farmacevti in kemiki univerzitetne in visoko strokovne ravni, precej pa zaposlujejo v marketingu in prodaji, razvoju in raziskavah, na področju kakovosti in novih izdelkov ter proizvodne delavce. V Krki imajo sicer najraje mlad kader na začetku kariere, ki jih gradijo znotraj podjetja.

V Leku v zadnjih treh letih 800 novih delovnih mest Še več prostih delovnih mest obeta ljubljanski proizvajalec generičnih zdravil, ki je lani ustvaril za več kot 761 milijonov evrov prihodkov ter ustvaril za dobrih 69 milijonov evrov dobička.

Lek, ki je sicer član skupine Sandoz, Novartisove generične divizije, v štirih enotah po Sloveniji zaposluje skoraj 3100 delavcev. Število se je okrepilo predvsem v zadnjih treh letih, ko so ustvarili več kot 800 novih delovnih mest, od tega samo v prvi polovici letošnjega leta 150.

Največ sicer zaposlujejo v poslovni enoti v Mengšu, ki je najhitreje rastoča po številu zaposlenih z najmanj visoko izobrazbo – takih je 79 odstotkov od skupaj 300 zaposlenih, 34 odstotkov pa je doktorjev znanosti. Odpiranje novih delovnih mest je predvsem zasluga znanja in izkušenj zaposlenih, pojasnjujejo v Leku. Delovna mesta pa se glede na proizvodno usmeritev podjetja znotraj multinacionalke nanašajo na proizvodnjo, ne pa tudi na prodajo in marketing.

Zaposlujejo tudi v trgovinskih farmacevtskih podjetjih Med podjetji, ki imajo registrirano trgovsko dejavnost v farmaciji, najbolje posluje ljubljanski veletrgovec Kemofarmacija. Podjetje z več kot 160 zaposlenimi je lani ustvarilo skoraj 256 milijonov evrov prihodkov ter ustvarilo za 4,7 milijona evrov dobička.

Rast števila zaposlenih veletrgovca z zdravili in medicinskimi pripomočki, ki skrbi za celovito oskrbo slovenskega zdravstva od bolnišnic do lekarn, je sicer nekoliko bolj skopa – lani so odprli eno novo delovno mesto, medtem ko so letos do zdaj zaposlili dve osebi in načrtujejo še dve dodatni zaposlitvi.

Dodatno bodo še zaposlovali tudi v slovenski podružnici globalne družbe Bayer, ki je glede na prihodke šesto najmočnejše podjetje v dejavnosti, po dobičku pa četrto – letos so ga ustvarili za dobre 4,3 milijone evrov.

Podjetje, ki v svetu zaposluje 113.200 ljudi, je v Sloveniji lani ustvarilo 11 novih delovnih mest, letos pa so do zdaj odprli dve, do konca leta pa naj bi še eno. Kot pravi vodja kadrovske službe Petra Premzl, največ zaposlujejo visokokvalificiran kader s farmacevtsko ali medicinsko izobrazbo.

Delovnih mest bi lahko bilo še več, če delo v Sloveniji ne bi bilo tako visoko obdavčeno. Kot v Leku opozarjajo že dlje časa, od vlade pričakujejo ukrepe v smeri razbremenitev stroškov dela ter poenostavitev delovno-pravne zakonodaje, ki bo omogočala prožen trg delovne sile, to je fleksibilnost pri zaposlovanju in odpuščanju.

Prihodnost za Krko in Lek svetlejša kot za podružnice tujih podjetij Podjetja, kot sta Krka in Lek, ki se ukvarjata s proizvodnjo generičnih zdravil z blagovno znamko, si lahko nadejajo nadaljevanje trenda dobrega poslovanja in rasti zaposlovanja, ocenjuje Rok Hren, predsednik mednarodnega farmacevtsko-ekonomskega združenja ISPOR za Slovenijo (International Society for Pharmacoeconomics and Outcomes Research), ki ima že več kot 15 let delovnih izkušenj na področju farmacije.

Ti dve podjetji namreč proizvajata generična zdravila, ki imajo pod njuno blagovno znamko zagotovilo kakovosti in veliko zaupanje potrošnikov. In medtem ko Leku uspeva znotraj ene največjih svetovnih farmacevtskih multinacionalk, si Krka z dobrim poznavanjem trga to ustvarja sama. S tega vidika sta to tudi glavna zaposlovalca v panogi v Sloveniji.

Nekoliko slabše se v Sloveniji piše podružnicam inovativnih farmacevtskih podjetij, ki pri nas delujejo v obliki trženja, aktivne promocije in podpore medicinskim oddelkom. Te podružnice so v fazi prenove portfeljev, kjer uspešna zdravila, ki jim je pretekla patentna zaščita, zamenjujejo zdravila s pogosto ožjo indikacijo, kar pomeni, da so namenjena manjšemu številu bolnikov. Poleg tega predstavljajo višji strošek na posameznega bolnika, pravi Hren.

Svoj obseg poslovanja ter število zaposlenih bodo podružnice lahko ohranile le, kot omenja Hren, če jim bo uspelo pokazati stroškovno učinkovitost novih zdravil in prepričati ZZZS, da jih razvrsti na listo zdravil, ki jih v Sloveniji krije obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.