Četrtek, 5. 1. 2017, 16.48
7 let, 2 meseca
Kje bodo letos največje borzne priložnosti in pasti
Borze bosta v letošnjem letu krojila predvsem sektorja energetike in financ. Analitiki na delniških trgih za prvo polletje ostajajo optimistični, več previdnosti bodo morali vlagatelji posvetiti drugi polovici leta.
"Lani smo na borznih trgih dosegli povprečne donose," je na investicijski konferenci skupine Alta uvodoma dejal njen glavni ekonomist Sašo Stanovnik. A pri tem je poudaril, da pot skozi minulo leto ni bila lahka. Velik del ustvarjenih donosov se je namreč ustvaril v kratkih obdobjih po brexitu in Trumpovi predsedniški zmagi. To sta bili tudi največji presenečenji lanskega leta, ki sta nepričakovano pognali borzne trge.
Osrednji ameriški indeks je dosegel 9,5-odstotni donos, nemški DAX 6,9-odstotni donos, osrednji indeks trgov v razvoju MSCI EM pa je pridobil 8,6 odstotka. Tudi donosi obvezniških indeksov so bili pozitivni in dobri. Na domačem trgu je indeks SBI TOP na prvi pogled dosegel neprepričljiv dvoodstotni donos, a so bili dividendni donosi nadpovprečni. Dobre dividendne donose indeksu v Alti napovedujejo tudi za letos. Največje razočaranje je bila delnica Krke.
Visoka pričakovanja bi lahko bila razlog za razočaranja v drugi polovici leta
"Za prvo polovico leta na delniških trgih ostajamo optimistični, saj ne vidimo razlogov za močnejše korekcije. Upanje nam vlivajo tudi napovedani Trumpovi ukrepi za spodbuditev gospodarske rasti in dobičkov. Več previdnosti bo potrebne v drugi polovici leta, ko se bo morala Trumpova politika tudi uresničiti," je opozoril Stanovnik. Brez upoštevanja Trumpove davčne politike bi delniški trgi lahko letos pridobili med 10 in 15 odstotkov.
"Za prvo polovico leta na delniških trgih ostajamo optimistični, saj ne vidimo razlogov za močnejše korekcije," je dejal glavni ekonomist skupine Alta Sašo Stanovnik. Napovedi analitikov v 2017 kažejo še večjo gospodarsko rast kot v preteklem letu, tako v ZDA kot v EU. Med posameznimi panogami Altini analitiki opozarjajo predvsem na energetiko in finance. Prva bi morala biti zanimiva zaradi izboljšanih rezultatov, saj so se cene energentov od začetka leta 2016 že precej zvišale. Obenem pa pričakujejo tudi nadaljnjo rast cen nafte na ravni okoli 60 dolarjev za sod, kar bi imelo še dodaten pozitiven vpliv na poslovanje naftnih podjetij.
Zaradi bolj ugodnega okolja, ki ga zaznamujejo višje obrestne mere in večji gospodarski optimizem, pa bi morala biti zanimiva tudi finančna panoga.
Razviti trgi bodo bolj perspektivni
Analitiki Alte med posameznimi regijami bolj priporočajo razvite trge kot trge v razvoju. To je deloma zaradi močnega ameriškega dolarja, glavni razlog pa so fiskalne in davčne spodbude, ki jih vlagatelji pričakujejo od Trumpove administracije. Ti ukrepi bi lahko namreč spodbudili rast delnic ameriških podjetij in s tem morda tudi tečajev na drugih razvitih trgih.
Na trgih v razvoju več možnosti za rast vidijo v drugi polovici leta, med posameznimi trgi v razvoju pa največ stavijo na Rusijo, ki je pomemben izvozni trg tudi za nekatera slovenska podjetja. Se pa črni oblaki zgrinjajo nad Italijo in Kitajsko. Razlogov za rast cen zlata v Alti ne vidijo.
Slovenski borzni trg obeta
Slovenski borzni trg je po Stanovnikovih besedah zadovoljiv. Pričakujejo sicer malce slabše rezultate zavarovalnic, na drugi strani pa so z spodbudnimi napovedmi presenetili Luka Koper, Petrol in Telekom Slovenije.
Denar bo še naprej poceni
Stanovnik še napoveduje, da bodo obrestne mere v evroobmočju tudi v letošnjem letu ostale nizke, ne pričakuje pa dodatnega zniževanja. Šele v prihodnjih dveh letih naj bi se obrestne mere začele postopno in v majhnih korakih zviševati. To povečuje povpraševanje po nepremičninskih posojilih, cene nepremičnin pa bodo zato še naprej rasle.
Zaostrovanje monetarne politike pa njegovem še ne pomeni upočasnitve borznih trgov. Ti lahko rastejo še kar nekaj časa po tem.
1