Rabuza

Ponedeljek,
16. 3. 2020,
15.51

Osveženo pred

4 leta, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,77

19

Natisni članek

Natisni članek

Jože Renar Karavanke drugi tir gradbeništvo

Ponedeljek, 16. 3. 2020, 15.51

4 leta, 8 mesecev

Gradbinci pred poslom desetletja: Izbrati moramo slovenska podjetja

Koga se pred poslom desetletja bojijo slovenski gradbinci?

Rabuza

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,77

19

Gradbišče v Stožicah | Foto Ana Kovač

Foto: Ana Kovač

Po izboru turškega Cengiza za gradnjo karavanškega predora in številnih ponudb tujih gradbenih podjetij na razpis za gradnjo drugega tira Jože Renar, direktor zbornice gradbeništva pri GZS, opozarja državo, da izbira domačega gradbinca pomeni več koristi zanjo. Ob tem državo pozivajo, naj upošteva smernice Evropske unije, ki predvidevajo izločitev podjetij iz držav, ki niso podpisnice sporazuma za preprečevanja izkrivljanja trga.

Gradbeništvo je v zadnjih letih beležilo rast na vseh področjih in se je približalo številkam iz predkriznih časov. Število podjetij se je sicer močno približalo številki iz leta 2008, še vedno pa je njihov promet za več kot dve milijardi nižji kot pred 12 leti. Zelo pomemben delež v gradbeništvu predstavljajo javna naročila, in sicer okrog 60 odstotkov vseh poslov podjetij.

Jože Renar, direktor zbornice gradbeništva, zato opozarja, da si številne države prizadevajo, da posle dobijo domači gradbinci. "Tako se denar vrača v obliki delovnih mest, socialnih prispevkov in davkov v državno blagajno," meni Renar.

Stanje v gradbeništvu | Foto: surs Foto: surs

Karavanke bodo gradili Turki, pred vrati izbira za drugi tir

Poziv lahko razumemo kot odziv na zadnji veliki posel Darsa, ki je za gradnjo druge cevi karavanškega predora izbral turški Cengiz. Ta je oddal najnižjo ponudbo v višini 98,6 milijona evrov brez DDV in premagal domače gradbince.

Pred vrati je še gradbeni posel desetletja, gradnja drugega tira, ki bo stala več kot milijardo evrov, na razpis pa se je prijavilo 15 podjetij, od tega 13 tujih.

"Ne vemo, ali bo novi koronavirus povzročil kakšen kvanten premik"

Jože Renar | Foto: Sašo Radej Foto: Sašo Radej Renar opozarja, da je gradbeništvo v Sloveniji sicer v dobri kondiciji, in če ne bo izrednih dogodkov, pa glede na odprte evropske projekte in pomanjkanje stanovanj solidno stanje pričakuje tudi naslednji dve ali tri leta. "Ne vemo, ali bo novi koronavirus povzročil kakšen kvanten premik," je dejal.

Na razpise se prijavljajo tudi izvajalci iz držav, ki niso podpisnice vladnega sporazuma o javnih naročilih, sklenjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), kar Evropska unija v svojih smernicah odsvetuje.

"Izredno smo zaskrbljeni, da država pri infrastrukturnih projektih domačim podjetjem ne omogoča enakih pogojev v konkurenčni tekmi s podjetji, ki prihajajo iz tretjih držav. Slednja imajo nizke socialne standarde, ki se nato posledično uveljavljajo tudi v naši državi. To zmanjšuje konkurenčnost naših podjetij, gre za pritisk na njihove zaposlene in plače, s tem pa se niža interes mladih za vstop v gradbene poklice v Sloveniji," meni Renar.

Domači izvajalec državi več vrne

Tujim podjetjem, predvsem iz tretjih držav, je omogočeno, da delavce plačujejo manj, kot jih slovenska podjetja, dodaja Renar. Tuje podjetje v Sloveniji sicer ustanovi podjetje, vendar delavci prihajajo iz matičnega podjetja in so lahko samo napoteni na delo v tujino za kratko obdobje.

karavanke, predor | Foto: Klemen Korenjak Foto: Klemen Korenjak

Kot so izračunali pri Kolektorju CPG, enem od večjih gradbenih igralcev na slovenskem trgu, ima 100-milijonski projekt na bruto domači proizvod 230 milijonov evrov učinka.

Ob tem so izračunali, da v primeru, če je izbran domač gradbinec, od 100-milijonskega projekta državi ostane 70 milijonov evrov (20 milijonov evrov za davke), v primeru tujega izbranega podjetja pa le 13 milijonov evrov (pet milijonov evrov davkov).

Se bojijo tuje konkurence?

Slovenski gradbinci se ne bojijo tuje konkurence, vendar pričakujejo, da bodo imeli iste pogoje. "Nasprotujemo pa, da na trgu nastopajo družbe iz tretjih držav, ki ne upoštevajo okoljskih, delovnih in socialnih standardov," opozarja Edo Škufca, član uprave družbe CGP.

Povprečna plača, ki bi jo dobila delavec na slovenskih gradbiščih, je sicer 1.680 evrov bruto, po besedah Borisa Sapača, člana uprave Pomgrada, pa bi bilo nujno zvišanje plač.

"Zdi se mi pomembno, da nam, gradbenim podjetjem, država stopi nasproti pri reševanju kadrovske problematike. Ta traja že kar nekaj let. Slovensko gradbeništvo potrebuje nov, kakovosten kader in od tega ima korist tudi država," meni Sapač.