Ponedeljek, 29. 5. 2017, 3.59
7 let, 2 meseca
Koliko denarja pričakuje država za delnico naše največje banke
Neuradno: država za delnico NLB pričakuje od 45 do 52 evrov. Med lastnike naj bi se vrnila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki naj bi v nakup vložila dvesto milijonov evrov.
Predvidoma danes bi lahko bila znana cena, ki jo država ob prodaji najmanj 50 odstotkov Nove Ljubljanske banke (NLB) pričakuje za posamezno delnico banke.
Preberite še:
Nekdanji prvi mož NLB Marjan Kramar se "ne spomni" konkretnih poslov
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki ga vodi Damjan Belič, naj bi danes dokončno soglašal s prospektom za prodajo, ki bo določal razpon cene in minimalno ceno za delnico NLB. Prospekt naj bi po napovedih naših virov že danes v potrjevanje poslali Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Po neuradnih informacijah naj bi država za delnico NLB pričakovala kupnino v vrednosti od približno 45 do 52 evrov na delnico, kar je enako 0,7- oziroma 0,8-kratniku njene knjigovodske vrednosti.
Pomisleki v koaliciji se krepijo
To bo zelo verjetno še okrepilo številne zadržke in pomisleke, ki jih imajo do prodaje NLB v vladajoči koaliciji. Ti se nanašajo na:
- prenizko ceno, ki bi jo država iztržila ob prodaji
Nadzorniki SDH pod vodstvom Damjana Beliča naj bi danes dokončno soglašali s prospektom za prodajo NLB. Ob prodaji polovice deleža po ceni v razponu med 45 in 52 evrov za delnico bi namreč kupnina znašala med 450 in 520 milijonov evrov. To je v najboljšem primeru enako le tretjini zneska, ki ga je država za sanacijo NLB namenila konec leta 2013. Takrat je na zahtevo Banke Slovenije z dokapitalizacijo in odkupom terjatev, ki ga je izpeljala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), v našo največjo banko vložila 1,55 milijarde evrov.
- način prodaje
Znano je, da želi država delnice prodati v okviru prve javne prodaje na borzah v Ljubljani in Londonu, in to v dveh delih: letos naj bi prodala najmanj 50 odstotkov banke, do konca prihodnjega leta pa še 25 odstotkov.
To ob dejstvu, da bo imela banka razpršeno lastništvo, ceno delnice znižuje, saj ta ne bo zajemala premije, ki bi jo bil pripravljen plačati strateški partner. V tem primeru bi lahko cena za delnico po ocenah nekaterih analitikov dosegla tudi 1,3-kratnik knjigovodske vrednosti, torej dobrih 84 evrov. Pri zdajšnjem načinu prodaje pa vlagatelji že ceno, enako knjigovodski (65 evrov), ocenjujejo kot znatno previsoko.
Neuradno: EBRD daje 200 milijonov za delnice NLB
Ti pomisleki so se v zadnjih dneh še krepili. Najbolj v vrstah Socialnih demokratov (SD), ki želijo, da bi vlada energijo, ki jo namenja prodaji NLB, preusmerila v Bruselj in Evropsko komisijo prepričala o podaljšanju roka za prodajo.
V tem obdobju bi lahko država še naprej banke črpala dobičke. Pred kratkim si je izplačala ves, skoraj 64-milijonski lanski dobiček, v NLB pa pustila še dobrih 81 milijonov evrov bilančnega dobička iz preteklih let. Že lani pa si je, prvič po letu 2008, izplačala še skoraj 44 milijonov evrov dividend.
V vrstah Socialnih demokratov (SD) si želijo, da bi vlada energijo, ki jo namenja prodaji NLB, preusmerila v Bruselj in Evropsko komisijo prepričala o podaljšanju roka za prodajo. A prodaja, o kateri bo imela zadnjo besedo vlada, se za zdaj nadaljuje. Na SDH naj bi v sodelovanju s finančnim ministrstvom iskali mogoče rešitve za poroštva za morebitne obveznosti do hrvaških varčevalcev, ki tožijo NLB. Poleg tega naj bi že našli kupce, ki bodo za delnice NLB namenili od 300 do 400 milijonov evrov.
Po naših informacijah naj bi največji delež delnic kupila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Z vložkom v vrednosti dvesto milijonov evrov naj bi postala lastnica dobrih 20 odstotkov NLB.
Dober posel starih znancev NLB
EBRD je stara znanka NLB. Leta 2002 je postala lastnica petih odstotkov NLB. Vanjo je takrat "vstopila z namenom podpreti privatizacijo in razvoj oziroma širitev največje slovenske banke". Ostalo je le pri besedah, saj EBRD leta 2008 ni želela sodelovati pri povečanju kapitala.
Istega leta je EBRD svoj, tedaj še 4,5-odstotni delež tik pred izbruhom finančne krize prodala družbi Poteza in zanj iztržila danes neverjetnih 130 milijonov evrov. Poteza, ki jo je vodil Branko Drobnak, je prav zaradi posla končala v stečaju.
Iz EBRD so ob prodaji sporočili, da "so prispevali k izboljšanju upravljanja v NLB in spodbujali razvoj NLB v Sloveniji in jugovzhodni Evropi, kjer je banka zdaj močan regionalni igralec".
Mitja Mavko, državni sekretar na ministrstvu za finance, zadolžen za sanacijo bank, je po njej postal svetovalec direktorja EBRD. Danes država banko (spet) prodaja tudi zato, da bi izboljšala upravljanje NLB. EBRD, ki je takrat delnice NLB drago prodala, pa jih bo zdaj kupovala po ugodni ceni.
V vmesnem obdobju so imeli njeni ljudje pomembno vlogo tudi pri sanaciji bank. Mitja Mavko, državni sekretar na ministrstvu za finance, zadolžen za ta proces, je bil po sanaciji bank svetovalec direktorja EBRD. Lars Nyberg, nekdanji predsednik upravnega odbora DUTB, ki je odkupovala terjatve od NLB, pa je dolgoletni svetovalec EBRD.
Kdor želi četrtino NLB, potrebuje soglasje nadzornikov
Med drugimi morebitnimi večjimi kupci delnic NLB naši viri omenjajo še ameriško družbo International Finance Corporation (IFC), ki je v lasti Svetovne banke, pred leti pa je sodelovala pri povečanju kapitala v Gorenju in Cimosu.
Precej malo zanimanja za nakup delnic NLB naj bi bilo med mednarodnimi skladi tveganega kapitala. Takoj po sprejetju prospekta naj bi naša največja banka in SDH začela nove javne predstavitve (v angl. "road show") prodaje NLB morebitnim vlagateljem.
Vsak od njih, ki bi morebiti želel kupiti najmanj 25 odstotkov banke, pa bi moral po novem pridobiti dovoljenje banke, o katerem odloča njen nadzorni svet. To oviro je SDH v statut NLB vnesel na aprilski skupščini.
Različna pričakovanja prodajalca in kupcev
Za zdaj ni znano, ali in kako intenzivno je svetovalec pri prodaji NLB, Deutsche bank, delnice ponujal pokojninskim in zavarovalnim družbam, torej morebitnim institucionalnim lastnikom, ki so bili pred podržavljenjem solastniki slovenskih bank.
"Delnica NLB bo s kotacijo postala potencialna naložba pokojninskih skladov. V portfelj jo bomo vključili le, če bodo interno izdelane analize pokazale na relativno privlačnost te bančne delnice v primerjavi z velikimi evropskimi bankami," je na vprašanje, ali jih zanima nakup NLB, odgovoril član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.
Na SDH in ministrstvu za finance, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, naj bi že našli kupce, ki bodo za delnice NLB namenili od 300 do 400 milijonov evrov. Iz Skupne pokojninske družbe so nam sporočili, da "javno objavljena namera o prodaji delnic NLB ne vsebuje prodajnih pogojev in drugih elementov, ki so potrebni za odločanje glede nakupa delnic", zato nam na naša vprašanja ne morejo odgovoriti.
Izvršni direktor Prve osebne zavarovalnice Janez Kranjc pa nam je pojasnil, da "je lahko vsaka naložba zanimiva pri določeni ceni, tudi delnica NLB". "Razpona pričakovane cene sicer še ne poznamo, zato to v tem trenutku težko konkretno odgovorimo, vendar imamo občutek, da bodo pričakovanja prodajalcev in cena, ki bi jo bili pripravljeni plačati mi, precej narazen," je menil Kranjc.
Bo država spet zvijala roke državnim lastnikom?
Bi se torej lahko ponovil scenarij iz leta 2008, ko je država v povečanje kapitala prisilila državna podjetja, na primer Zavarovalnico Triglav?
"Naložbene odločitve sprejemamo skladno z naložbeno politiko skupine. Njeno vodilo je zagotavljanje varnosti in likvidnosti naložb ob doseganju ustrezne donosnosti. Struktura naložb skupine je pregledno objavljena v naših periodičnih poročilih o poslovanju, posameznih naložb pa žal ne moremo komentirati," so nam pojasnili v Zavarovalnici Triglav.
V Petrolu so poudarili, da "strategija družbe ne predvideva tovrstnih naložb in zato se družba ne ukvarja s kakršnimi koli analizami delnice NLB". V Pozavarovalnici Sava zadeve ne komentirajo. V Kapitalski družbi pa "trenutno ne tečejo nobene aktivnosti za nakup delnic NLB".
Koga SMC (ne) želi videti med nadzorniki SDH?
V zadnjih dneh so se po naših informacijah pojavila večja nesoglasja med delom vladajoče Stranke modernega centra (SMC) in ministrico za finance Matejo Vraničar Erman. Razlog: kadrovanje v nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH).
V SMC so želeli, da bi o prodaji banke odločal nadzorni svet SDH v popolni zasedbi, a se to očitno (še) ne bo zgodilo. Za zdaj ima le štiri od petih članov: predsednika Damjana Beliča, Barbaro Smolnikar, Duška Kosa in Igorja Kržana, ki ga je na ta položaj imenovalo sodišče.
Med petimi kandidati, ki so prestali sito izbirne komisije, je Vraničar-Ermanova po naših informacijah izbrala dva – Igorja Kržana in Andreja Bertonclja, nekdanjega kandidata za viceguvernerja Banke Slovenije. A v SMC po naših podatkih niso enotnega mnenja o Bertonclju. Predlog ministrice zato še ni romal na vlado.
Preostali trije kandidati za nadzornika SDH so nekdanji direktor Iskraemeca Janko Šteharnik, nekdanji direktor Poteze Partners Janez Klobčar, sicer dolgoletni prijatelj in poslovni partner prvega nadzornika SDH Damjana Beliča, in nekdanji direktor Iskre Janez Vipotnik.
Tudi NLB gre v postopek prodaje z nepopolnim nadzornim svetom, saj ima trenutno le šest od devetih članov.
4