Sreda, 2. 8. 2017, 11.29
7 let, 2 meseca
Bilateralna pomoč Slovenije
Koliko Slovenija nameni za pomoč državam in katerim da največ?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,63
5
Slovenija zaradi gospodarske krize ni izpolnila zaveze o višini razvojne pomoči za leto 2015. Drugim državam je nakazala pol manj pomoči, kot se je zavezala. Ob izpolnitvi napovedi, premaknjene v leto 2030, bomo še vedno prispevali manj od povprečja članic. Največ pomoči namenimo državam Zahodnega Balkana, ki prejmejo dve tretjini sredstev.
Slovenija ima pomembno vlogo v regionalni in mednarodni skupnosti, kjer se zavzema predvsem za mir in varnost, vladavino zakona, varovanje človekovih pravic ter doseganje trajnostnega razvoja. Močno zagovarja tudi enakost med spoloma ter pravice otrok, starejših in preostalih ranljivih skupin. Na področju podnebnih sprememb se osredotoča na vodne vire, naravne vire in biotsko različnost. Kot prva članica EU izmed držav nekdanje Jugoslavije je Slovenija zavezana k trajnostnemu razvoju in integraciji držav Zahodnega Balkana v mednarodno skupnost.
Komu Slovenija pomaga
Slovensko bilateralno sodelovanje je od leta 2008 osredotočeno na tri regije, to so:
- Zahodni Balkan,
- Vzhodna Evropa, južni Kavkaz in osrednja Azija ter
- Afrika.
V regiji Zahodni Balkan ima prioriteto šest držav: Albanija, BiH, Kosovo, Makedonija, Črna gora in Srbija. V regiji Vzhodne Evrope je Slovenija stopila v bilateralno sodelovanje z Ukrajino. V letu 2011 je napovedala tudi sodelovanje z Moldavijo, a zaradi krčenja sredstev Slovenije, namenjenih za razvojno pomoč, z Moldavijo nikoli ni bil izpeljan kakšen od programov razvojnega sodelovanja. V afriški regiji je Slovenija leta 2012 sklenila sodelovanje z Zelenortskimi otoki. Gre za pomoč majhni državi s stabilnim demokratičnim sistemom, ki se je zavezala k varovanju okolja in razvijanju tesnejših odnosov z EU.
Največ prejmejo države Zahodnega Balkana
Med letoma 2010 in 2015 so države Zahodnega Balkana iz Slovenije prejele več kot 51 milijonov evrov, kar predstavlja 67 odstotkov slovenske bilateralne pomoči. Preostale regije so v tem obdobju prejele manj kot pet odstotkov bilateralne razvojne pomoči, medtem ko je bilo okoli 19 preostalih odstotkov sredstev porabljenih za begunce v Sloveniji in stroške administracije.
Koliko namenimo za pomoč glede na preostale članice odbora za razvojno pomoč
Slovenija je glede na obseg darovanih sredstev izmed 30 držav članic druga najmanjša članica odbora za razvojno pomoč (DAC). Višina razvojne pomoči glede na bruto nacionalni prihodek Slovenijo uvršča na 22. mesto izmed 30 članic DAC. Slovenija je na drugem mestu med državami, ki so se DAC pridružile po letu 2013.
Slovenija ni nikoli prišla niti na polovico obljubljenih sredstev
Slovenija je v resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju zapisala, da bo do leta 2015 povečala delež sredstev, namenjenih za razvojno pomoč, na 0,33 odstotka bruto nacionalnega prihodka. Delež je med letoma 2005 in 2009 res nekoliko rasel, a je njegovo rast ustavila proračunska konsolidacija, ki je sledila finančni krizi. Višina sredstev za bilateralno sodelovanje se je zmanjšala z 18 milijonov evrov v letu 2010 na 13,5 milijona evrov v letu 2011.
Bilateralna razvojna sredstva se povečujejo
V letu 2015 je Slovenija kot bilateralno razvojno pomoč oziroma pomoč državam namenila 0,15 odstotka bruto nacionalnega prihodka. Glede na leto 2014 se je slovenska višina pomoči državam povečala za 22,8 odstotka. Rast je bila posledica povečanega obsega razvojnega sodelovanja in višjih donatorskih sredstev za pomoč beguncem. Pomoč beguncem je z 28,4 odstotka predstavljala najvišji delež slovenskih bilateralnih sredstev v letu 2015. Obseg bilateralnih razvojnih sredstev se je v letu 2016 na letni ravni povečal za dobrih 26 odstotkov, sredstva pa so dosegla 26,2 milijona evrov.
Da bi Slovenija izpolnila za leto 2030 določen cilj o višini razvojne pomoči, bo morala do takrat za to nameniti dobrih 200 milijonov evrov.
Cilj Slovenije za 2030 še vedno nižji, kot je današnje povprečje
Slovenija je svoj cilj, da bo prek razvojnih sredstev za države prispevala 0,33 odstotka bruto domačega prihodka, premaknila v leto 2030. Rast naj bi bila višja predvsem po letu 2020, ko naj bi Slovenija prvič imela balansiran proračun. Ciljni delež je še vedno 0,08 odstotne točke nižji, kot je današnje povprečje članic odbora za razvojno pomoč. Višji delež bruto nacionalnega prihodka danes prispeva 12 od 30 članic odbora.
Kako narediti pomoč bolj opazno oziroma učinkovito
Medtem ko slovensko bilateralno sodelovanje dodaja vrednost partnerjem na Zahodnem Balkanu, je učinek pomoči preostalim regijam zaradi majhnosti obsega sredstev težko opaziti. V letu 2015 je Slovenija izpeljala 96 manjših projektov v 25 državah. Učinkovitost bi lahko povečali z večjo osredotočenostjo sredstev, torej manjšo razpršenostjo projektov. Manjše število projektov z višjo vrednostjo ter omejena izbira držav in sektorjev bi lahko opazno povečala učinkovitost in opaznost slovenske pomoči.
5