Koliko so zadolžena slovenska gospodinjstva

Po podatkih Banke Slovenije (Tabele letnih finančnih računov, 2001–2013) so imela slovenska gospodinjstva konec lanskega leta 38,6 milijarde evrov finančnih sredstev.

Finančna sredstva in dolgovi Od tega 20,2 milijarde evrov v gotovini in vlogah (15,4 milijarde evrov v vlogah – od tega milijardo v tujini – in 4,8 milijarde evrov v gotovini), 317 milijonov evrov v vrednostnih papirjih (brez delnic), 10,6 milijarde evrov v delnicah in drugem lastniškem kapitalu in 4,7 milijarde evrov v zavarovanjih (pokojninsko, življenjsko …).

Gospodinjstva (teh je bilo v Sloveniji leta 2011 po podatkih Sursa 813.531, od tega 266 tisoč enočlanskih) so imeli konec lanskega leta za 11,8 milijarde evrov obveznosti. Od tega 10,3 milijarde evrov posojil (9,3 milijarde evrov dolgoročnih posojil) in 1,4 milijarde evrov drugih obveznosti (od tega 839 milijonov evrov trgovinskih kreditov in avansov). Na vsako gospodinjstvo tako pride v povprečju 14.505 evrov obveznosti. Če računamo samo posojila, pa pride na vsako gospodinjstvo v povprečju 12.660 evrov obveznosti iz posojil.

Slovenska gospodinjstva zadolžena manj kot povprečno gospodinjstvo evroobmočja Kot pravi majsko Poročilo o finančni stabilnosti, ki ga je pripravila Banka Slovenije, je finančni dolg slovenskih gospodinjstev z okoli 34 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma 52 odstotkov razpoložljivega dohodka za polovico manjši od finančnega dolga gospodinjstev evroobmočja. Leta 2013 se je nominalno zmanjšal še za 2,8 odstotka.

Dolg gospodinjstev do slovenskih bank predstavlja okoli tri četrtine celotnega finančnega dolga slovenskih gospodinjstev. V zamudi nad 90 dni je dobre štiri odstotke bančnih posojil slovenskemu prebivalstvu.

Vse več zamud pri vračanju posojil Delež se je v zadnjem letu do februarja 2014 povečal za 0,5 odstotne točke, kar je povezano z gospodarskimi razmerami v državi, ki vplivajo na omejen razpoložljiv dohodek gospodinjstev in visoko brezposelnost.

V obdobju od leta 2009 do leta 2011 je bilo v Sloveniji v povprečju 8,5 odstotka gospodinjstev, ki so imela razmerje med obrokom stanovanjskega posojila in razpoložljivim dohodkom večje od 40 odstotkov, kar je eno odstotno točko več kot v obdobju med letoma 2006 in 2008.

Hipotekarni dolg Delež gospodinjstev, ki presega omenjeno višino razmerja, je največji v najnižjih dohodkovnih skupinah, pri gospodinjstvih s starejšimi nosilci, povečuje se predvsem pri gospodinjstvih z brezposelnimi in upokojenimi nosilci ter pri tistih z nižjo stopnjo dokončane izobrazbe.

Slovenija ima tudi majhen delež gospodinjstev, ki imajo hipotekarni dolg. V Sloveniji je takšnih 6,5 odstotka, povprečje evroobmočja je okoli 19,4 odstotka (vir: Anketa EU-SILC). V Sloveniji ni težava dolg gospodinjstev, ampak podjetij Kot pravi finančni analitik Luka Gubo, slovenska gospodinjstva oziroma fizične osebe niso preveč zadolžena. Težava Slovenije je, da ima preveč zadolžena podjetja. Kriza je v naši državi nastala zato, ker so banke dajale neracionalne kredite podjetjem.

Podjetje je lahko zastavilo svojo eno nepremičnino za več kreditov, medtem ko fizična oseba tega ni mogla storiti, po navadi ni dobila kredita, ki bi predstavljal več kot 60 odstotkov vrednosti zastavljenega premoženja.

Slovenska gospodinjstva manj finančnega premoženja, a več nepremičnin Finančno premoženje slovenskih gospodinjstev po podatkih Banke Slovenije znaša 77 odstotkov BDP oziroma 118 odstotkov letnega razpoložljivega dohodka in je za polovico manjše od gospodinjstev evroobmočja ter kaže manjše finančne varnostne rezerve slovenskih gospodinjstev.

Imajo pa slovenska gospodinjstva dvakrat toliko premoženja v stanovanjskih zgradbah, kot imajo finančnega premoženja, medtem ko imajo gospodinjstva evroobmočja v povprečju ravno toliko premoženja v stanovanjskih zgradbah kot finančnega premoženja. Povečanje finančnega premoženja gospodinjstev Leta 2013 se je finančno premoženje slovenskih gospodinjstev povečalo za tri odstotke, kar je posledica povečanja gotovine ter v manjšem obsegu zaradi povečanja naložb v vzajemne in pokojninske sklade, življenjska zavarovanja in tudi v lastniški kapital. Vloge ostajajo s 40-odstotnim deležem najpomembnejša oblika finančnega varčevanja slovenskih gospodinjstev, čeprav so se drugo leto zapored zniževale. Beg denarja iz bank v letu 2013 Po podatkih finančnih računov (upoštevani so tudi depoziti, ki jih imajo gospodinjstva pri tujih bankah) ima povprečni prebivalec evroobmočja 19.500 evrov vlog pri bankah, to je 2,5-krat toliko kot povprečni slovenski prebivalec. Leta 2013 so se vloge gospodinjstev pri slovenskih bankah zmanjšale za tri odstotke oziroma dobrih 460 milijonov evrov. Največji odliv vlog je bil pri velikih domačih bankah, in sicer v obdobjih, ko je prišlo tudi do večjih dvigov gotovine. Vračanje denarja v banke Dvigi so bili izraziti predvsem v mesecih od marca do maja, kot posledica povečane negotovosti, kar je bilo povezano z dogodki na Cipru. Naslednje obdobje povečanega obsega gotovine oziroma znižanja vlog v bankah je sledilo jeseni 2013. V prvih treh mesecih 2014 se je več kot polovica teh vlog iz leta 2013 vrnilo nazaj v banke, pri čemer so imele največje prilive velike domače banke. V slovenskih bankah je bilo konec leta 2013 za 14,4 milijarde evrov vlog gospodinjstev, kar pomeni, da je imel v povprečju prebivalec Slovenije 7.000 evrov vlog pri slovenskih bankah oziroma povprečno slovensko gospodinjstvo okoli 17.700 evrov. Toda, kot poudarja Banka Slovenije, če bi razpolagali z distribucijo bančnih vlog med gospodinjstvi, bi bila srednja vrednost precej nižja od povprečja, saj z večjo vrednostjo depozitov razpolaga manjši delež premožnejših gospodinjstev.