Sobota, 31. 3. 2018, 4.06
6 let, 8 mesecev
Odlomki iz knjige nepoTEŠeni, 7. del
"Kupili so vsak svoj apartma v isti zgradbi na Krku" #Teš6
Petru Kotarju je v uspelo v času poslovne poti splesti mrežo političnih, lobističnih in drugih stikov. Dobre zveze je imel tako na levici kot desnici. Zelo dobro je bil zapisan v jedru stare LDS.
Prijateljske odnose je s skupnimi druženji gojil z nekdanjim predsednikom državnega zbora Jožefom Školčem in dolgoletnim poslancem LDS Tonetom Anderličem, nekdanjim predsednikom državnega zbora. Noben od njiju ni nikoli zanikal, da Kotarja pozna, a sta večkrat zatrdila, da z njim nikoli nista govorila o poslih. "V LDS je bil za področje energetike postavljen Janez Kopač, ki ni pustil nikogar zraven," je leta 2010 izjavil Anderlič. Školč pa je govoril, da se s Kotarjem občasno srečata, a le zaradi zanimanja za umetnost.
Vpet je bil tudi v šaleški krog. "Je velik poštenjak, delaven človek in strokovnjak, ki je logično unovčil svoje znanje," je o Kotarju leta 2012 dejal Atelšek. Kotarja je dobro poznal tudi generalni direktor HSE Jože Zagožen – še iz časov, ko je bil zaposlen v svojem podjetju za trgovanje z nepremičninami.
Kupili vsak svoj apartma v isti zgradbi na Krku
Leta 2007, torej v času odločilne faze priprave projekta Teš 6, so Kotar, Atelšek, Rotnik in Medved kupili vsak svoj apartma v isti zgradbi v vasi Vantačići na otoku Krk. Nepremičnina s pogledom na morje je bila le ena od številnih v lasti družine Kotar. Po pripovedovanju ljudi iz energetike je sam Kotar posle najraje sklepal na svojem posestvu na Dolenjskem.
Tudi Uroš Rotnik je bile eden od štirih, ki so kupili apartma v isti hiši na otoku Krk. Skrbel je tudi za dobre odnose s cerkvenimi veljaki. Maja 2004 je Kotar, domnevno s posredovanjem nekdanjega generalnega direktorja slovenske policije Marka Pogorevca, vrsto let dobro zapisanega v Vatikanu, obiskal papeško državo in se tam srečal tudi s papežem Janezom Pavlom II. Nekdanjemu ljubljanskemu nadškofu Francu Rodetu, ljubitelju razkošja, ki je znal občasno lobirati za kakšen posel, naj bi dal v uporabo avtomobil znamke Audi, dal je izdelati njegov kip in mu domnevno podaril celo dragoceno Fabergejevo jajce, zlatarski izdelek v obliki velikonočnega jajca, posutega z dragimi kamni. Njegova vrednost se giblje od nekaj sto tisoč do več milijonov evrov.
Ena od skrivnosti Kotarjevega uspeha je bila v obvladovanju dela vodilnih in srednjih kadrov v domačih energetskih podjetjih. O tem, kako naj bi si Kotar na različne načine "kupoval" naklonjenost direktorjev, vodij posameznih služb in drugih odločevalcev v elektrarnah, so v energetiki krožile številne zgodbe in urbane legende. Nikoli jih ni nihče uradno potrdil.
Avtomobili višjega cenovnega razreda
Kotarjevo ključno orodje naj bi bili avtomobili višjega cenovnega razreda. Prek enega od svojih podjetij naj bi jih direktorjem in drugim uslužbencem državnih energetskih družb dajal na lizing pod zelo ugodnimi pogoji in z možnostjo poznejšega odkupa. Eden od nekdanjih direktorjev energetskega podjetja v državni lasti mi je pred leti povedal, da so ga že kmalu po nastopu funkcije na mizi čakali avtomobilski ključi. Takšnih in drugačnih govoric je bilo ogromno.
Podjetje Sol Intercontinental naj bi imelo na vrhuncu svojih poslovnih aktivnosti v lizinškem razmerju več kot trideset avtomobilov. Po zaslugi dobrih zvez na NLB je lahko termoelektrarnam, s katerimi je sklepal posle, ponujal ugodne plačilne pogoje.
Poznejša policijska preiskava v zadevi Teš 6 je razkrila, da je Kotar pogosto razpolagal z velikimi količinami denarja. Verige njegovih poslov so se po ugotovitvah preiskovalcev občasno končale pri "missing traderjih", podjetjih, ki jih v slovenščini poznamo pod imenom "neplačujoči gospodarski subjekti". V domnevno spornih poslih so kot zadnja v verigi podjetij odgovorna za utajo davka na dodano vrednost.
Kotar je vladal tako s korenčkom kot s palico. S kombinacijo hkratne vseprisotnosti in mističnosti je vzbujal tudi veliko strahu. "Raje ne piši o njem, ker je nevaren. Ko je hrup, se skrije, nato pa udari nazaj," mi je o Kotarju še leta 2008 dejal eden od njegovih nekdanjih dobrih znancev.
"V energetiki se je vedelo, kdo je in kaj počne. Mnogi so se nasmihali temu, vendar je bilo na papirju vedno vse OK. Na razpisih je Sol Intercontinental seveda zmagoval, zato mu formalno ni bilo mogoče česa očitati.
Druga zgodba so posamezni projekti. Recimo, da Sol Intercontinental ni izpolnjeval karakteristik, ki jih je ponudil, in da se je našel kakšen preveč vesten delavec v termoelektrarni ali toplarni, ki je pač zahteval, da se pogodbeno dogovorjena dela izvedejo. Hitro je bil utišan ali pa je dobil toplo priporočilo, da "'naj se nekako zmenijo'. Nato je bil podpisan aneks," pa mi je pred leti način Kotarjevega delovanja razložil nekdanji visoki uslužbenec ene od državnih energetskih družb.
Naslednji odlomek iz knjige bomo objavili prihodnji četrtek.
Preberite še:
1. del: -> Velika korupcijska zgodba: sporna nakazila v Alstomu so bila del sistema
2. del: -> "Obroč se je počasi začel zoževati" #Teš6
3. del: -> "Zdelo se je, da je Rotnik idealen kandidat za ta položaj" #Teš6
4. del: -> "Kjer sedi Atelšek, vedno pade tudi kaj od mize" #Teš6
5. del: -> Rotnik pred napadalci zbežal čez potok in poklical policijo
6. del: -> "Veljal je za osebo z zvezami v najvišjih krogih" #Teš6
14