Lani je bilo prodanih 28 tisoč nepremičnin v vrednosti 1,6 milijarde evrov

Trend rasti prometa na slovenskem nepremičninskem trgu, ki se je začel leta 2014, se je lani z nekoliko zmanjšano močjo nadaljeval. Lastnika je zamenjalo za skupaj 1,6 milijarde evrov nepremičnin, cene stanovanjskih nepremičnin pa se niso bistveno spremenile, v poročilu o slovenskem trgu nepremičnin ugotavlja geodetska uprava (Gurs).

Gurs je lani evidentiral približno 28 tisoč kupo-prodajnih poslov z nepremičninami, ki so bili sklenjeni na prostem trgu ali javnih dražbah. To je dva odstotka več kot leta 2014, njihova skupna vrednost pa se je povečala za štiri odstotke, na približno 1,6 milijarde evrov.

Največ prometa s stanovanji in družinskimi hišami

Od tega je bilo dve tretjini vsega prometa ustvarjenega s stanovanji in družinskimi hišami, 17 odstotkov s poslovnimi nepremičninami, 12 odstotkov z zemljišči, štiri odstotke pa z vsemi preostalimi vrstami nepremičnin skupaj, kaže poročilo o slovenskem trgu nepremičnin.

Dve tretjini vsega lanskega prometa z nepremičninami je bilo ustvarjenega s stanovanji in družinskimi hišami. Foto: Bor Slana

Število evidentiranih prodaj stanovanj, ki glede na število in vrednost sklenjenih poslov predstavljajo daleč največji del nepremičninskega trga v Sloveniji, se je lani povečalo za 11 odstotkov. S tem se je s precej zmanjšano močjo nadaljeval trend rasti iz leta 2014, ko se je evidentirani promet povečal za kar 35 odstotkov.

Trg stanovanj je bil najbolj dejaven v okolici Ljubljane, pa tudi v Ljubljani, na Obali brez Kopra ter v Mariboru in Celju.

Cene stanovanj padle za četrtino

Povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja je lani dosegla 1.440 evrov, kar je en odstotek manj kot leta 2014 in enako kot leta 2007, ko so na Gursu začeli sistematično spremljati te podatke. Povprečna cena kvadratnega metra novega stanovanja, prodanega na trgu, je bila okoli 2.200 evrov.

Na Gursu opažajo, da se je trend padanja cen stanovanj v večjih urbanih središčih ustavil.

Na Gursu ocenjujejo, da so cene stanovanj od nastopa krize nepremičninskega trga v povprečju padle za okoli četrtino. Hkrati opažajo, da se je trend padanja cen stanovanj v večjih urbanih središčih ustavil. Povprečna cena rabljenih stanovanj je bila v drugi polovici lanskega leta že za dva odstotka višja kot v prvem polletju.

Premalo novih stanovanj

Lani se je nadaljevalo čiščenje zalog neprodanih stanovanj iz preteklih let, resnično novih stanovanj pa že primanjkuje. Večjih stanovanjskih novogradenj ni, tako da lahko na kratki rok pričakujemo  obujanje v času krize zaustavljenih projektov in uspešno prodajo na novo dokončanih stanovanj, če bodo ponujena po tržno sprejemljivih cenah, pravijo.

Lani se je nadaljevalo čiščenje zalog neprodanih stanovanj iz preteklih let, resnično novih stanovanj pa že primanjkuje.

Rast števila prodaj na trgu stanovanjskih nepremičnin se je lani nadaljevala na račun prodaje stanovanj v večstanovanjskih stavbah. Število evidentiranih prodaj zemljišč za gradnjo stavb je lani doseglo rekordno nizko raven, število prodaj poslovnih nepremičnin pa se je povečalo, a je promet z njimi še vedno skromen.

Zgodovinsko nizke obrestne mere za posojila

Na povpraševanje na nepremičninskem trgu so lani pozitivno vplivali socialno-gospodarski dejavniki, kot so gospodarska rast, rast zaposlovanja in plač, deflacija in zgodovinsko nizke obrestne mere. Narašča povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah za lastno uporabo, vse bolj privlačne pa so tudi finančne naložbe v stanovanjske nepremičnine.