Ponedeljek, 13. 2. 2017, 14.03
7 let, 2 meseca
Lani odkrili najmanj naftnih vrtin v zadnjih 60 letih. Kaj to pomeni?
Zmanjšanje povpraševanja in drastično znižanje cen nafte je podjetja prisililo v zmanjšanje investicij v odkrivanje novih nahajališč črnega zlata. Bo cena nafte zaradi tega znova poskočila?
Število na novo odkritih naftnih in plinskih črpališč je lani padlo na najnižjo raven v zadnjih 60 letih, piše časnik Financial Times. Podjetja, ki se ukvarjajo z odkrivanjem novih nahajališč, so upočasnila tempo raziskav, saj se zanašajo na črpanje nafte iz nekonvencionalnih virov, kot je pridobivanje nafte iz skrilavcev oziroma fracking. Prav tako je po pisanju časnika velika naftna in plinska polja težje najti kot nekoč.
Medtem ko so do leta 2013 po vsem svetu letno odkrili med 400 in 500 novih nahajališč nafte in plina so jih lani odkrili le 174, podatke raziskovalnega podjetja IHS Markit navaja Financial Times. Ker odkritje novega vira energije v povprečju zahteva šest let raziskav, bi lahko v prihodnjem desetletju pričakovali pomanjkanje teh energentov za zadostitev globalnih potreb.
Količine načrpane nafte in črpališča v pripravljenosti v prid nižji ceni
Analitik in upravljavec Luka Gubo iz podjetja Financnitrgi.com je prepričan, da manj odkritih naftnih vrtin v bližnji prihodnosti ne bi smelo vplivati na ceno nafte. "Trenutno so zaloge načrpane nafte še vedno zelo visoke. Res je, da veliko obstoječih nahajališč, ki nafto črpajo iz skrilavcev, miruje, a ob prvem skoku cen nafte jih bodo nemudoma zagnali. Ponudba bo tako poskočila in pokrila trenutno povpraševanje," pojasnjuje Gubo.
Dodaja, da na večini surovinskih trgov že malenkostno povečanje povpraševanja od ponudbe cene energentov močno podraži. Kaj se bo torej zgodilo čez desetletje, je težko napovedovati, a tveganje zagotovo obstaja.
Analitik in upravljavec Luka Gubo predvideva, da bodo naftna podjetja tudi zaradi pospešenega okrevanja ameriškega gospodarstva in manjše rasti cen nafte zdaj več vlagala v odkrivanje novih nahajališč.
Kljub temu pa se že kažejo znaki preobrata, saj nekatera naftna podjetja, tudi norveški Statoil, napovedujejo okrepljene aktivnosti na tem področju. Veliko podjetij se je ob prepolovitvi cen nafte in pojavu frackinga v zadnjih letih komajda obdržalo nad gladino.
Danes se odkrivanje novih naftnih zalog večinoma dogaja na morju. Ta je zaradi visokih stroškov postavitve naftne ploščadi in manjše verjetnosti odkritja bistveno dražje kot odkrivanje na kopnem.
Medtem ko se cena poskusne vrtine na morju giblje okoli 150 milijonov dolarjev (141 milijonov evrov), cena iskanje nafte iz skrilavca znaša okoli deset milijonov dolarjev (devet milijonov evrov). Stroški proizvodnje pa so ravno obratni. Črpanje nafte iz morja je bistveno cenejše od pridobivanja nafte iz skrilavcev.
Investicije so se prepolovile
Globalne investicije v odkrivanje novih naftnih virov so leta 2014 znašale sto milijard dolarjev (94 milijard evrov), lani pa le še 40 milijard dolarjev (38 milijonov evrov).
Ameriški Chevron je tako na primer leta 2015 za raziskave namenil tri milijarde dolarjev (2,8 milijarde evrov), lani le še milijardo (0,9 milijarde evrov). ConocoPhillips je celo opustil odkrivanje globokomorskih vrtin.
Vlaganja v nove vrtine se bodo povečala
Gubo predvideva, da bodo naftna podjetja tudi zaradi pospešenega okrevanja ameriškega gospodarstva in manjše rasti cen nafte zdaj več vlagala v odkrivanje novih nahajališč. "Zagotovo pa ne moremo računati, da bodo podjetja v raziskovanje novih vrtin vlagala toliko kot med letoma 2010 in 2014, ko je bila cena nafte na rekordnih ravneh," je sklenil analitik.
Ameriški Chevron je leta 2015 za raziskave novih vrtin nafte namenil tri milijarde dolarjev, lani le še milijardo. ConocoPhillips je celo opustil odkrivanje globokomorskih vrtin. Obe največji lanski odkritji sta se zgodili na Aljaski. Podjetje Caelus Energy je v plitkih vodah Aljaske odkrilo nahajališče nafte, od katerega si obeta štiri milijarde sodčkov nafte, ConocoPhillips pa na obali Aljaske računa na 300 milijonov 159-litrskih sodčkov nafte.
3