Golob: Že letos novembra bodo upokojenci dobili 150 evrov božičnice

"Danes smo vsi skupaj ponovno dokazali, da je spoštljiv dialog med različnimi akterji tisti, ki pripelje do najboljših rešitev. Predvsem pa najbolj uravnoteženih. V naši vladi od prvega dne prisegamo, da je socialni dialog ključen, zato smo ga tudi ponovno obudili. In da ga moramo voditi v konstruktiven in spoštljivem tonu. Jaz sem prepričan, da ravno današnji podpis to dokazuje v najboljši mogoči luči. Podobno je v isti sobi novembra potekal podpis dogovora o plačni reformi. Tudi ta pogajanja so bila težka. Vendar so jih pogajalci skozi spoštljiv dialog uspešno zaključili," je na začetku predstavitve pokojninske reforme dejal predsednik vlade Robert Golob. Foto: STA "Pokojninska reforma ni nastala zaradi pričakovanj kogarkoli, temveč ker je to nuja. Nuja, ker se staramo. Nuja, ker je treba poskrbeti za pokojninski sistem, da bo javno finančno vzdržen," je danes na predstavitvi pokojninske reforme dejal predsednik vlade Robert Golob. Po njegovih besedah so vlado vodili trije cilji.

Prvič, poskrbeti za ustrezne pokojnine zdajšnjih upokojencev. Drugič, poskrbeti, da bo pokojninski sistem vzdržal še dolga leta oziroma da bo javna blagajna lahko izplačevala ustrezne pokojnine tudi v prihodnosti.

"Hkrati pa poskrbeti tudi za zaupanje mlajših generacij, do bodo tudi oni dobili ustrezno visoke pokojnine, ko se bodo upokojili," je dejal Golob in dodal, da je bilo treba vse te tri cilje zložiti v mozaik. "Ponosen sem, da je vsem socialnim partnerjem to uspelo," je poudaril Golob in dodal, da je eden izmed ključnih delov reforme sistemska ureditev vseh dodatkov obstoječih upokojencev.

Reforma ne gre v škodo upokojencem

"Menim, da se uravnoteženost pogajanj vidi v tem, da spremembe ne gredo v škodo sedanjih upokojencev. Ravno obratno. S sistemskimi ukrepi smo dosegli, da smo vse dodatke razbremenili in sistemsko uredili," je poduaril Golob. Tako je z reformo zakonsko urejena postala tudi t.i. božičnico. Že v letošnjem letu bodo ob novembrski pokojnini vsi upokojenci dobili 150 evrov. Po načrtih vlade pa se bo božičnica vsako leto dvignila za 20 evrov. Vse do leta 2030, ko se bo začela usklajevati še z inflacijo.

"Ne gre za posamični dodatek, temveč za sistemsko ureditev vseh dodatkov. To se na videz sliši kot nekaj manj pomembnega, pa ni. Ker do zdaj je bilo to del vsakoletnih pogajanj o proračunu. Zdaj več ni dileme. Politika se je skupaj s socialnimi partnerji zavezala, da upokojencem to pripada. Postaja zakonska pravica," je pogled vlade na reformo razložil Golob. Po njegovih besedah so pokojnine in skrb za starejše eno od vodil vsake socialno usmerjene vlade. "Tudi naše. Zato nam je bilo pomembno, da se reforma ne izvaja na račun obstoječih upokojencev. Ta cilj smo v celoti izpolnili ravno s sistemizacijo ukrepov," je sklenil Golob.

Foto: STA "Reformo potrebujemo, ker se kot družba staramo. Če danes lahko rečemo, da je eden od petih prebivalcev Slovenije starejši od 65 let, bomo čez 30 let v situaciji, ko bo eden od treh starejši od 65 let. To pomeni, da se razmerje med aktivnimi in tistimi, ki prejemajo pravico do pokojnine, bistveno spreminja. Zato smo se s socialnimi partnerji hitro dogovorili glede dveh stvari. Prvič, da smo vsi pripravljeni delati nekoliko dlje, vendar ne za slabše pokojnine. In drugič, kako izpeljati reformo, da bo pripravljena na demografski prehod," je poudaril minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec.

Foto: STA "Medtem ko so nekateri močni pri besedah in obljubah, smo drugi tisti, ki te obljube izvajamo. Države v EU, pravzaprav ves zahodni svet je zelo pozoren na stroške staranja. Z javnofinančnega vidika je to največji izziv Zahoda. Največji strošek so pokojnine, sledi zdravstvo. Projekcije so za Slovenijo kazale nadpovprečno rast stroškov. Zato je zelo pomembno, da se ta pritisk zniža, in k temu bodo pomembno prispevale spremembe pokojninske reforme. A naše delo še ni končano. Vse učinke reforme bomo redno spremljali. Dejstvo je, da živimo vse dlje," je dejal finančni minister Klemen Boštjančič.

Delodajalci ob pokojninski noveli izrazili zadovoljstvo nad odsotnostjo dodatnih obremenitev za gospodarstvo

Podpis dogovora o noveli pokojninske reforme pozdravljajo tudi delodajalci. Ob tem so izrazili zadovoljstvo nad odsotnostjo dodatnih obremenitev za gospodarstvo, s čimer se njegova konkurenčnost ne bo poslabšala. Če želimo, da gospodarstvo ostane konkurenčno, pa je treba poskrbeti tudi za razbremenitve, so opozorili.

"Če je bila na začetku, ob prvih izhodiščih, to misija nemogoče, smo v mesecih pogajanj lahko ugotovili, da je možno najti konsenz, da ne obremenjujemo, ampak razbremenimo gospodarstvo," je poudaril predsednik združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. Po njegovi oceni smo danes soočeni z vzdržnimi pokojninami, ki so stimulativne tako za mlade kot tudi za tiste, ki so pred upokojitvijo.

A pokojnine so tek na dolge proge, je opozoril Trobiš. Med ključnimi težavami je izpostavil pomanjkanje delovne sile, zato je ob pokojninski reformi po njegovem mnenju treba razmišljati tudi o tem, da se Slovenija odpre za nove zaposlitve iz drugih držav, ki bodo prispevale k pokojninski blagajni. "Te spremembe mora Slovenija biti pripravljena storiti," je poudaril.

Za združenje delodajalcev je ključna zaveza vlade ta, da bo zakon v dogovorjeni obliki peljala skozi vse nadaljnje faze, vse morebitne spremembe pa so lahko sprejete zgolj v soglasju z vsemi tremi partnerji, je izpostavil Trobiš.

Tudi na GZS zadovoljni

Današnji dogovor pozdravljajo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je med ključnimi cilji, ki jih naslavlja dogovor, izpostavila skrb za dostojne pokojnine sedanjih upokojencev in spodbudo za mlade, kot zelo pomembno pa je izpostavila tudi to, da se tistim, ki želijo delati dlje, to omogoči. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da je prevladal razum in da se s predlagano reformo ni dodatno obremenjevalo gospodarstva.

"Če želimo, da bo gospodarstvo ostalo konkurenčno, in če želimo, da bomo imeli tudi delovna mesta, je treba poskrbeti tudi za razbremenitve," je poudarila.

Marko Lotrič, predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in predsednik državnega sveta meni, da je razbremenitev stroškov dela nujna, saj se slovensko gospodarstvo sooča z upadom naročil in nestabilnim poslovnim okoljem tako v Sloveniji kot tujini. Foto: STA Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in predsednik državnega sveta Marko Lotrič je spomnil, da so bili tako ljudje kot podjetja v zadnjih dveh letih že dodatno obremenjeni, ter da je treba nenehni pritisk z dodatnimi ali višjimi obremenitvami zajeziti.

Meni, da je razbremenitev stroškov dela nujna, saj se slovensko gospodarstvo sooča z upadom naročil in nestabilnim poslovnim okoljem tako v Sloveniji kot tujini.

Izrazil je zadovoljstvo, da bodo upokojenci dobili vsaj skromno božičnico, ter da je bila izpolnjena zahteva iz načrta za okrevanje in odpornost, ki bo v slovenski proračun prinesla okoli milijarde evrov.

Poudaril je, da si bo delodajalska stran tudi v prihodnje prizadevala za uspešno poslovanje gospodarstva, kar bo omogočalo visoko zaposlenost in boljše plače, s tem pa prilive v blagajne iz plačanih prispevkov in davkov.

OZS skrbi zmanjšanje konkurenčnosti

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pozdravljajo dejstvo, da ni prišlo do napovedanih drastičnih povišanj prispevkov za espeje, da ne bo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in da se prispevne stopnje za delodajalce ne bodo zvišale.

"V OZS smo ves čas pogajanj poudarjali, da ne sme priti do dodatnih obremenitev obrtnikov in podjetnikov, saj bi to pomenilo zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," je po podpisu dogovora poudaril predsednik OZS Blaž Cvar. Prav tako je treba razumeti, da espeji nimajo enakih pravic kot zaposleni, zato jih je po Cvarovem mnenju treba obravnavati ločeno.

Predsednica trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je izpostavila, da z današnjim podpisom dogovora naloga vlade in socialnih partnerjev ni končana, temveč se začenja začetek javne razprave o predvidenih spremembah pokojninske reforme, ki jo bodo socialni partnerji izkoristili za izboljšanje nekaterih predlaganih določil. Med "še ne dovolj dorečenimi določili" je izpostavila drugi pokojninski steber, "za katerega v gospodarstvu pričakujemo, da bo še naprej temeljil na prostovoljnosti", je poudarila.

Je pa pozdravila odločitev, da se prispevne stopnje za delodajalce v tem trenutku ne spremenijo. Kot je poudarila, so pogajanja vlade in socialnih partnerjev potekala v razmerah gospodarske negotovosti, kaj je pred nami, pa nihče od nas danes z gotovostjo ne more trditi. To so razumeli tudi glavni pogajalci, je izpostavila.

Sindikati o pokojninski noveli: Ni idealna, je pa boljša kot pred pogajanji 

Sindikalna stran je današnji podpis dogovora o predlogu pokojninske reforme pospremila s priznanjem, da gre za kompromis, rešitve niso idealne, so pa po pogajanjih s socialnimi partnerji boljše, kot bi bile glede na vladna izhodišča. Sindikati so v pogajanjih zasledovali cilj, da hkrati zaščitijo položaj sedanjih in bodočih upokojencev, so dodali.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je dejala, da so bila pogajanja izjemno zahtevna in težka, temeljila so tudi na strokovnih podlagah. "In verjamem, da se bo tudi v času javne razprave pokazalo, kako zahtevno je to področje. Če smo skušali socialni partnerji iskati nek spodnji sprejemljiv minimum z vseh strani in za vse skupine, bo javna razprava seveda razgrnila posamezne interese, probleme itd.," je napovedala.

Ob tem je navedla, da bodo po opravljeni javni razpravi socialni partnerji še enkrat preverili prejete predloge in tiste, ki bodo sprejemljivi za vse tri, tudi vključili v predlog zakona.

Po njenih besedah je sicer predlog sprememb bolj namenjen bodočim upokojencem kot pa sedanjim, "vendarle pa se je našel prostor za izboljšanje tudi njihovega položaja, pa da hkrati ne obremenjujemo pretirano bodočih generacij, ker smo se tega lotili pravočasno", je ocenila. Tako je po njenih navedbah prehodno obdobje za zvišanje upokojitvene starosti dovolj dolgo.

V zvezi svobodnih sindikatov pa so "s stisnjenimi zobmi pristali na to, da se ne povečujejo prispevne stopnje za delodajalce", je priznala. Delavci trenutno namreč za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo še enkrat več v pokojninsko blagajno kot delodajalci. "To je zdaj stvar kompromisa, žal pa mi je, da je tudi delodajalska stran zamudila priložnost, da bi ob izenačitvi prispevne stopnje lahko storili tisto, o čemer govorimo ves čas, torej ne povečali bruto plač, ampak zvišali neto plače," je izpostavila.

Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam pa je dodal, da je zamujena tudi priložnost, da bi hkrati s tem lahko sistemsko in pravičneje uredili tudi obvezen zdravstveni prispevek.

Kot pomembno je izpostavil, da je bil dogovor dosežen v obdobju relativno dobrih makroekonomskih razmer. "In tudi to nam je omogočilo dogovor, ki na eni strani ne vključuje radikalnih zaostrovanj upokojitvenih pogojev, na drugi strani pa prinaša višjo in bolj pravično odmero pokojnin v prihodnje," je ocenil.

Eden trših orehov je bilo po njegovih besedah vprašanje usklajevanja pokojnin. Kot je napovedal, bodo socialni partnerji redno spremljali, kaj ta spremenjeni mehanizem usklajevanja pokojnin pomeni za same pokojnine. Izpostavil je tudi, da se ohranja možnost izrednega usklajevanja pokojnin.

"Absolutno pozitiven doprinos reforme pa je postopen dvig odmernega odstotka na 70 odstotkov," je dejal.

"Rešitve, ki so pred nami, niso idealne, verjamem pa, da so v danih razmerah najboljši možni kompromis, za katerega pričakujemo, da bo ob dostojnejših pokojninah tudi zagotavljal še naprej, da bo pokojninska blagajna vzdržna," je še dodal.

Štrukelj: Lovimo zadnje minute

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je ocenil, da je to zadnji trenutek, ko so lahko zagotovili stabilno in ustrezno perspektivo upokojenkam in upokojencem, saj so časi zelo nepredvidljivi in "ne bi smeli prezreti, da se napoveduje, da se bo pomemben del javnih sredstev preselil v oboroževanje, v obrambo in da bodo verjetno ogrožena tudi sredstva, ki se tičejo pokojnin, v vsakem primeru pa bodo na prepihu". Tudi zato je pomembno, "da imamo črno na belem v zakonu zavarovana sredstva za dostojno življenje v starosti", je opozoril. Razkril je še, da je pri članstvu konfederacije sicer veliko nezadovoljstva, ker delodajalci niso bili pripravljeni prispevati svojega deleža.

Potek pogajanj in doseženi, sicer kompromisni dogovor, so pozdravili tudi v Zvezi delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost, Slovenski zvezi sindikatov Alternativa in Konfederaciji novih sindikatov Slovenije Neodvisnost.

Kakšne spremembe prinaša spremenjeni dogovor

Socialni partnerji so namreč danes podpisali dogovor o usklajenosti predloga pokojninske novele. Po njem bi se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Predvidena pa je tudi božičnica, in sicer že novembra letos.

Novice Podpis dogovora o predlagani pokojninski noveli prestavljen

Novice Robert Golob: Imam odlično novico