Marko Golob, nekdanji član uprave AUKN, se je odločil predstaviti svojo plat resnice o tem, ali je vlada naročila AUKN, naj od državnih podjetij zahteva nakup delnic NKBM, ali ne.
Marka Goloba je izzvalo dogajanje v neki televizijski oddaji, v kateri mu je nekdanja ministrica za gospodarstvo Darja Radič dejala, da vlada nikoli ni sprejela sklepa, da morajo NKBM dokapitalizirati državna podjetja. Odločil se je, da bo javnosti razkril nekaj novih dejstev o dokapitalizaciji NKBM.
Dokumente bi dal, če ne bi bili zaupni
Na novinarsko konferenco z naslovom Resnica o dokapitalizaciji NKBM aprila 2011 – zamolčano ozadje dokapitalizacije druge sistemske banke v državi (vzroki, akterji, kdo je odločal, kdo se spreneveda in kako je potekala manipulacija javnosti) je sedmo silo pritegnil tudi z napovedjo: "Čas je, da se preneha zlorabljati to zgodbo ter da se da dejstva in dokumente na plano! Prav tako po treh letih ni nobene potrebe, da se ščiti kogarkoli ali da se molči zaradi 'višjih' interesov. Vsi udeleženci novinarske konference boste dobili tudi kopijo predstavitve in relevantnih dokumentov na elektronskem mediju." Teh dokumentov potem ni bilo, ker je Golobu neki prijatelj dejal, da ni dobro deliti dokumentov zaupne narave.
Načrtovali, da bo NKBM dokapitalizirala družba Qatar Investment Authority
Golob se je potrudil in zbranim novinarjem predstavil položaj v bančnem sektorju od leta 2004. Dejal je, da je država s svojimi odločitvami in odločitvami Banke Slovenije prišla v položaj, ko ni imela druge izbire, kot da NKBM dokapitalizira prek državnih podjetij. Skoraj ves denar v proračunu, namenjen obema sistemskima bankama, je šel v NLB, za NKBM pa so načrtovali, da jo bo dokapitalizirala družba Qatar Investment Authority. Po Golobovih besedah je stike s to katarsko družbo pomagal vzpostaviti nekdanji predsednik Danilo Türk.
Propadla pogajanja s Katarci in sklep vlade s 118. seje
Ko so pogajanja s Katarci propadla, državi po mnenju Goloba ni ostalo drugega, kot da banko dokapitalizira prek državnih podjetij. Zbiranje denarja z izplačilom dividend v proračun in potem dokapitalizacija neposredno iz proračuna naj bi zahtevala preveč časa. Poleg tega bi potem morali sprejeti še rebalans proračuna, časa pa menda ni bilo.
Kot pravi Golob, AUKN ni imela druge možnosti, saj je vlada Boruta Pahorja na 118. seji 27. 1. 2011 sprejela sklep, ki pravi, da mora Republika Slovenija, če ne bo tujega investitorja, sredstva za dokapitalizacijo NKBM pridobiti iz naslova upravljanja kapitalskih naložb.
Pahor je vse vedel
Golob je tudi povedal, da je 8. 4. 2011 potekal sestanek AUKN s predsednikom vlade Borutom Pahorjem. Teme sestanka so bile način dokapitalizacije NKBM, izbor podjetij in način obveščanja javnosti o tem.
Kako so izbirali podjetja in kdo jim je čestital?
Podjetja, ki so bila določena za dokapitalizacijo, so izbrali po naslednjih kriterijih: morala so biti d. o. o., saj drugače ne AUKN bo mogla dajati neposrednih navodil, morala so imeti dovolj kapitala, morala so imeti prosta denarna sredstva in niso jim smeli ogroziti kreditnih potencialov. Po besedah Marka Goloba jim je za izvedbo dokapitalizacije prišel v pisarno čestitat celo Andrej Vizjak, ki je bil takrat v opozicijskih klopeh.
Na koncu predavanja je Golob povedal: "NKMB je gnojna korupcijska bula. Ko se bo predrla, bo brizgalo po vsem politične spektru." Kot rečeno, pa dokumentov, s katerimi bi se novinarji prepričali o tej gnojni buli, ni bilo.
4
