V Elektru Gorenjska zahtevajo, da so borova drevesa, natančneje borovci za impregnirane 12-metrske drogove, posekana na Finskem, izhaja iz objavljenega javnega razpisa.
Čeprav je po mnenju strokovnjakov za potrebe Elektra Gorenjska povsem primeren tudi slovenski les, ki ga je nenazadnje dodobra prizadel letošnji žledolom, so na Gorenjskem očitno drugačnega mnenja, v Dnevniku piše Sebastjan Morozov.
Imajo na Elektru Gorenjska že izbranega dobavitelja?
Zahteva, ki nenazadnje omejuje konkurenco, med lesarskimi strokovnjaki vzbuja precejšnje ogorčenje. Profesor z ljubljanske biotehniške fakultete Miha Humer se sprašuje, ali imajo na Elektru Gorenjska za dobavo impregniranih drogov že izbranega dobavitelja. Druga možnost, ki jo dopušča, je, da se je družba brez posvetovanja s strokovnjaki lotila zadeve, o kateri še zdaleč nima dovolj znanja.
Kot so pojasnili v Elektru Gorenjska, so se za naročilo finskih borovcev odločili zato, ker imajo ta drevesa zaradi rasti v ekstremnih pogojih zelo gosto raščen les z majhno vsebnostjo vode. Ob pravilni impregnaciji pa lahko takšen drog, vgrajen neposredno v zemljo, obstane več kot 30 let, še piše Dnevnik.
Elektro Gorenjska zavrača očitke
Humar, ki med drugim predava patologijo in zaščito lesa, meni, da so takšna pojasnila neutemeljena. "Finski les je podobne kakovosti kot slovenski. Del porušenih borovih dreves zaradi žledoloma, četudi bi bila suha, je še vedno uporaben za impregnacijo," je pojasnil. Kot je dodal, v Sloveniji les na terenu testirajo že osem let zapored (evropska norma znaša pet let) in les, ki je ustrezno impregniran, ni propadel.
Na Elektru Gorenjska so ostro zavrnili očitek, da z zahtevo po dobavi finskega lesa omejujejo konkurenco. Kot so zatrdili, so prejeli tri ponudbe, ki so vsebovale les iz severnih držav. Ker so bile tehnične zahteve postavljene tako, da ponudb niso mogli obravnavati enakovredno, so vse zavrnili. Tako zdaj za nakup impregniranih drogov pripravljajo novo javno naročilo.
Po gozdnatosti smo tretji v EU
Slovenija je dežela gozdov, saj pokrivajo 58,4 odstotka naše domovine. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 odstotkov), ki imajo veliko proizvodno sposobnost, je zapisano na spletni strani zavoda za gozdove.
1
