Torek, 21. 6. 2016, 10.33
7 let, 2 meseca
Na kaj morate nujno paziti, ko najemate stanovanje?
Nepremičninski posredniki zaznavajo več primerov goljufij pri oddajanju nepremičnin. Na kaj morate paziti, ko se odločite za najem?
V spletnih oglasnikih se pojavljajo ponudbe za najem nepremičnin po sumljivo nizkih cenah, ki so objavljene le dan ali dva, nato pa "izginejo". Pred časom je bilo tako mogoče zaslediti oglas za oddajo prostornega in nadstandardnega večsobnega stanovanja v Stari Ljubljani po ceni 350 evrov, ki se je sicer prek ene izmed nepremičninskih agencij oddajalo za 1.250 evrov mesečno.
Eden izmed pogojev najemodajalcev z izjemno nizkimi najemninami, ki se običajno nahajajo v tujini in nimajo časa priti v Slovenijo, je, da najemniki v 48 urah na njihov račun nakažejo enomesečno najemnino in kavcijo v znesku ene najemnine. Šele nato sledi ogled in podpis najemne pogodbe.
Do podpisa pogodbe seveda nikoli ne pride, saj se sled za kvazi lastniki nepremičnin izgubi, bodoči najemniki pa ostanejo brez stanovanja in vnaprej plačane najemnine. Govorimo o prevari najemnikov, ki so po navidezno ugodni ceni prišli do mamljivega domovanja.
Goljufi pogosto izkoriščajo dobro ime priljubljene platforme Airbnb, ki velja za zanesljivo in varno. V tem primeru domena airbnbsafe.com, s katere je žrtev dobila elektronsko sporočilo z navodili za plačilo, nima ničesar skupnega z omenjeno platformo. Posebej za namen goljufije so goljufi kupili to domeno, da lahko razpošiljajo podobna sporočila tudi pri drugih prevarah.
Iskanje stanovanja zahteva previdnost in čas
Nepremičninski posrednik in lastnik nepremičninske agencije Ljubljana nepremičnine Predrag Todić opaža, da se številni potencialni najemniki preveč lahkotno lotevajo najemov nepremičnin. Bodočim najemnikom zato pri tem svetuje skrajno previdnost.
"Če se cene za kvadratni meter najemnine stanovanja v prestolnici gibljejo okoli 10 evrov, je iluzorno pričakovati, da bodo bodoči najemniki za sto kvadratnih metrov veliko stanovanje odšteli nekaj sto evrov mesečno," ponazori Todić.
"Bodoči najemniki naj od najemodajalcev najprej zahtevajo zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno lastništvo nepremičnine. Identiteto naj lastnik dokaže tudi z osebnim dokumentom. Šele po ogledu in podpisu pogodbe naj poravnajo dogovorjeni znesek," svetuje Predrag Todić iz podjetja Ljubljana nepremičnine.
Opozarja tudi, naj bodoči najemniki brez predhodnega ogleda, s katerim se prepričajo o dejanskem stanju nepremičnine, nikakor ne nakazujejo predujma. Goljufivi najemodajalci ga pogosto upravičujejo pod pretvezo, da za nepremičnino vlada izredno zanimanje, zato naj interesenti ne oklevajo, preden jih prehiti kdo drug.
"Če stanovanje najemajo prek nepremičninske agencije, naj najemno pogodbo podpišejo v prostorih agencije, kjer se prepričajo o njeni resnosti in strokovnosti. Na trgu se namreč pojavljajo nove agencije, ki ne preverjajo najemodajalcev oziroma sprejmejo vsako stranko. Če novo domovanje najemajo od fizičnih oseb, pa naj od lastnikov najprej zahtevajo zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno lastništvo nepremičnine. Identiteto naj lastnik dokaže tudi z osebnim dokumentom. Šele po ogledu in podpisu pogodbe naj poravnajo dogovorjeni znesek," svetuje Todić.
Policija seznanjena s podobnimi primeri
S policije so nam odgovorili, da so sicer seznanjeni s primeri oškodovanja iskalcev najemniških stanovanj. Koliko takšnih primerov so zaznali, pa nam niso mogli povedati, saj ne vodijo statistike oškodovanj po posameznih zadevah, na katere se nanašajo nakupi in prodaje.
"Točnega števila kaznivih dejanj, pri katerih je šlo za goljufivo ponujanje stanovanj na spletu, ne moremo podati. Potrdimo pa lahko, da smo že obravnavali goljufije, ki so se nanašale na ponudbo nepremičnin ali vozil prek spletnih strani," so odgovorili.
Policija je v lanskem letu podala kazenske ovadbe v primerih lažnega trgovanja na spletu za 73 kaznivih dejanj goljufije, s katerimi je bila povzročena premoženjska škoda v skupni višini skoraj 430 tisoč evrov.
Ob tem poudarjajo, da sama informacija na spletu še ne vsebuje vseh elementov kaznivega dejanja goljufije, saj je za goljufijo po kazenskem zakoniku, ki opredeljuje goljufivo ravnanje in namen pridobitve majhne premoženjske koristi ali povzročene majhne premoženjske škode (do 500 evrov), potrebna prijava prijavitelja, da je prišlo do oškodovanja.
Spletni goljufi lani uporabnike oškodovali za 430 tisočakov
Je pa policija v lanskem letu podala kazenske ovadbe v primerih lažnega trgovanja na spletu za 73 kaznivih dejanj goljufije, s katerimi je bila povzročena premoženjska škoda v skupni višini skoraj 430 tisoč evrov.
Tudi policija zato javnost poziva, naj bodo uporabniki pozorni pri oglasih, kjer so predmeti in storitve ponujeni po mamljivo nizkih cenah, kjer se zahtevajo vnaprejšnja plačila za pridobitev konkretnejših podatkov ter kjer se zahtevajo plačila prek plačilnih sistemov Western Uniona, Moneygram in drugih. Prek javno dostopnih evidenc lahko preverijo lastništvo stanovanja.
Bodoči najemniki lahko v primerih sumljivih ponudb seznanijo tržni inšpektorat, ob morebitnem oškodovanju pa naj zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo in se za prijavo obrnejo na najbližjo policijsko enoto.
Prav tako naj preverijo prodajalca ali ponudnika oglasa, pri čemer lahko podatke o prodajalcu oziroma pošiljatelju ali sami vsebini elektronske komunikacije preprosto preverijo prek spletnih iskalnikov. "Z malo truda je mogoče ugotoviti, ali gre za prevaro, saj se podatki goljufa najverjetneje pojavljajo na raznih forumih ali listinah nigerijskih pisem. V primerih sumljivih ponudb lahko seznanijo tudi tržni inšpektorat, ob morebitnem oškodovanju pa naj zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo in se za prijavo obrnejo na najbližjo policijsko enoto," svetuje policija.
V največjem slovenskem nepremičninskem oglasniku nepremicnine.si so do zdaj opazili le en podoben oglas, ki so ga nemudoma blokirali. Zatrjujejo, da vse oglase fizičnih oseb ročno pregledajo, zato se jim podobne nevšečnosti ne dogajajo.
Tudi v največjem slovenskem spletnem oglasniku bolha.com so doslej zabeležili dva podobna primera. "Čeprav vse oglase ročno pregledamo v roku 24 ur je iz samega oglasa prevaro težko prepoznati. Na dan je objavljenih okoli pet tisoč novih oglasov, naši zaposleni pa se težko postavljajo v vlogo presojevalca, katera cena je primerna," pravi vodja marketinga Maruša Grah. Uporabnike zato pozivajo, naj sumljive oglase prijavijo administratorjem oglasnika, da so nanje bolj pozorni. Oglase, ki kršijo pravila in pogoje umaknejo s portala in blokirajo uporabniško ime.
Kako najti resnega najemnika?
Todić priznava, da iskanje resnega najemnika ni lahko delo. Poskušajo preveriti, kje in koliko časa je bodoči najemnik zaposlen, kakšni so njegovi dohodki, ali bo živel z družino ali sam … A ker tega najemnik ni dolžan razkriti, gre pogosto za težavno opravilo. Lažje je nepremičnino oddati tujim podjetjem, ki iščejo začasno stanovanje za svoje zaposlene.
"Z ureditvijo najemniškega trga, ki bi vključeval nižje davke od oddajanja premoženja v najem in zaščito tako najemodajalcev kot najemnikov, bi bilo vse skupaj lažje," je prepričan nepremičninar Todić.
"A nekateri najemodajalci si takšnih najemnikov ne želijo, saj morajo najem prijaviti, to pa jim zmanjšuje zaslužek," pove Todić.
Dodaja, da bi bilo z ureditvijo najemniškega trga, ki bi vključeval nižje davke od oddajanja premoženja v najem in zaščito tako najemodajalcev kot najemnikov, vse skupaj lažje, država pa bi imela več koristi. Približno 30 odstotkov nacionalnega gospodarstva je namreč vezanega na nepremičninski trg. Sem je vključena tako gradnja kot opremljanje nepremičnin in storitev.