Na Obali je vroče. Za kaj gre v resnici v Luki Koper?

Hrup, ki ga v zadnjih tednih ustvarjajo na Obali, zamegljuje dejstvo, da je zgodba o Luki Koper v resnici sestavljena iz več front: obvladovanja družbe, ki do leta 2020 načrtuje za 300 milijonov evrov investicij, drugega tira Divača–Koper, za katerega najglasneje navijajo prav v Luki Koper, odnosov v trikotniku Luka Koper – Mestna občina Koper – Slovenske železnice, in zdaj še iz politične fronte.

Predlagani nadzornik Luke Koper: Nisem proti drugemu tiru, a Luko čaka veliko dela

Prva fronta: kdo bo bdel nad investicijami

Prva, trenutno najbolj aktualna fronta je obvladovanje Luke Koper. Ni skrivnost, da imajo v Kopru že dobro desetletje težave z razumevanjem dejstva, da je večinska lastnica Luke država. V tem tiči tudi razlog številnih nesoglasij, ki so nastala v tem času. Naštejmo jih le nekaj: 

• Leta 2007 so v Kopru glasno nasprotovali pretvorbi prednostnih delnic države v navadne. 
• V letih 2010 in 2011 so bili na okopih zaradi načrtov države o vključitvi Luke Koper v logistični holding. 
• Leta 2013 so predstavniki zaposlenih in občine v nadzornem svetu Luke Koper ob zgražanju države za predsednika uprave imenovali Gašparja Gašparja Mišiča, pred tem državnega sekretarja v kabinetu predsednice vlade Alenke Bratušek in pozneje direktorja Komunale Koper.

Država ima v devetčlanskem nadzornem svetu Luke Koper pet svojih predstavnikov. V SDH nameravajo zamenjati tri: Alenko Žnidaršič Kranjc, Elen Twrdy in Andreja Šercerja. Kot uradni razlog za zamenjavo nadzornikov so navedli, da je pred Luko Koper poslovno, zlasti razvojno zahtevno obdobje, zato želi država imeti na tem položaju bolj kompetentne predstavnike. V družbi namreč do leta 2020 načrtujejo za okoli 300 milijonov evrov investicij. 

SDH je predčasno zamenjal tri člane nadzornega sveta Luke Koper. Prav tu se verjetno skriva bistvo zgodbe. Luške investicije – med njimi ni drugega tira  – bodo v prihodnjih letih eden največjih infrastrukturnih projektov v državi. Gre za kolač, ki poganja pomemben del lokalne ekonomije, zato v Kopru ne želijo prepustiti nadzora nad njim. Težava je, da v Luki pri uresničevanju investicijskih načrtov po ugotovitvah analitikov NLB že nekaj let zaostajajo za načrti. 

Stroški dela bodo rasli hitreje od dobička

Drugo kislo jabolko, v katerega že leta ne upa ugrizniti nobeno vodstvo Luke Koper, so stroški dela. Ti bodo, kot je razvidno iz petletnega načrta uprave Dragomirja Matića, v prihodnjih letih rasli precej hitreje od dobička in prihodkov. Zasluga za to gre tudi kolektivni pogodbi luških delavcev, ki na primer žerjavistom omogoča 3.700 evrov bruto izhodiščne plače. Gre za znesek, ki je nepredstavljiv za pomemben del zaposlenih v slovenskem gospodarstvu.

Pod zadnji dvig plač v Luki je podpisana zdajšnja uprave Luke, ki se je na tej točki zapletla v odkrit konflikt s SDH in državnim sekretarjem na ministrstvu za finance Metodom Dragonjo. Očitala jima je uporabo napačnih podatkov pri interpretaciji poslovnih rezultatov Luke. V SDH so poudarili, da so analizo stroškov, ki jo je izdelala NLB, našli na spletni strani Luke Koper in jo zato ocenjevali kot verodostojen dokument. Kljub temu so v Luki Koper upravo SDH obtožili celo poizkusa tržne manipulacije. 

Pričakovano so pri napovedanih zamenjavah v nadzornem svetu najagresivnejši sindikati, zlasti sindikalisti iz vrst luških žerjavistov pod vodstvom Mladena Jovičića, tudi člana nadzornega sveta Luke Koper. Tudi tokrat so zaigrali na karto nacionalnih čustev – s svarili, da je v ozadju menjave načrt SDH o privatizaciji našega edinega pristanišča. "Prepričani smo tudi, da gre pri napovedanih menjavah treh nadzornikov izključno za namen zamenjave uprave," v zadnjih dneh poudarja Jovičić.

Spomniti velja, da je Jovičić zamenjavam v nadzornem svetu nasprotoval tudi leta 2013. Takrat je SDH na skupščini Luke Koper imenoval tudi tri člane nadzornega sveta, ki jih namerava zdaj zamenjati. Le dve leti pozneje se je položaj obrnil. Zdaj Žnidaršič Kranjčeva, Twrdyjeva in Šercer v Kopru veljajo za branike pred "vmešavanjem politike". 

Druga fronta: novi tir Divača–Koper

Ista politika naj bi po interpretacijah, ki jih je mogoče slišati na Obali, nove nadzornike imenovala tudi zato, ker želi s tem upočasniti gradnjo drugega tira Divača–Koper. Gre za argument, ki nima podlage v realnosti. Z gradnjo projekta, ocenjenega na 1,4 milijarde evrov, namreč Luka Koper kot gospodarska družba nima nič, saj bo zanj odgovorno novoustanovljeno podjetje 2TDK v lasti države.

Gradnja drugega tira je ocenjena na 1,4 milijarde evrov. Za zdaj nič ne kaže, da slovenska vlada projekt zavira. Ravno nasprotno. Če je bil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič še ob nastopu mandata javno skeptičen do smiselnosti gradnje drugega tira, so signali, ki jih v zadnjih mesecih daje vlada Mira Cerarja, precej drugačni. Sam predsednik vlade odkrito govori o nujnosti gradnje, potem ko je projekt letos spomladi dobil pravnomočno gradbeno dovoljenje, pa sta odprti le še dve vprašanji:

• Koliko bo stal projekt? Odgovor na vprašanje, ali je njegovo vrednost mogoče znižati, bo dokončno dala študija mogočih racionalizacij in optimizacij drugega tira. Kdo jo bo delal, še ni znano. Daleč najugodnejšo ponudbo na razpisu je oddal avstrijski konzorcij STIBV-Fallast (81 tisoč evrov brez DDV), a sta italijanska družba Sistema Ingegneria in slovensko podjetje AXIS vložila zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija ga je zavrnila. 
• Kdo bo projekt financiral in kako se bodo vračala posojila? Na ministrstvu preigravajo več scenarijev javno-zasebnega partnerstva. Za zdaj ni znano, kaj je slovenska država pripravljena zasebnemu partnerju ponuditi v zameno za njegov vložek.

V Luki Koper imenovanje novih nadzornikov povezujejo tudi s privatizacijo. "Gre za demagoške izjave, ki nimajo nikakršne podlage v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, na podlagi katere je Luka Koper strateška naložba in torej ni namenjena prodaji," so zatrdili v SDH, ki ga vodi Marko Jazbec. Poudarili so še, da nadzorni svet nima nikakršnih pristojnosti, da odloča o vprašanju, ali je Luka Koper strateška naložba ali ne.

Pretekli četrtek je sicer nadzorni svet SDH razpravljal o spremembah strategije upravljanja državnega premoženja. Luka Koper je in bo ostala strateška naložba države. To pomeni, da bo država v njej ohranila večinski delež, kar lahko spremeni le državni zbor. 

V Luki Koper imenovanje novih nadzornikov povezujejo tudi s privatizacijo. "Gre za demagoške izjave, ki nimajo nikakršne podlage v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, na podlagi katere je Luka Koper strateška naložba in torej ni namenjena prodaji," so zatrdili v SDH, ki ga vodi Marko Jazbec. Foto: Ana Kovač

Pri tej fronti velja opozoriti še na dve najnovejši dejstvi:

- da je SDH iz seznama predlaganih kandidatov za nadzorne svete umaknil nemškega svetovalca za področje pristaniške dejavnosti Juergena Sorgenfreia, na katerem se je lomilo največ kopij z Obale. Nadomestil ga je z Rajkom Reškom, direktorjem družbe Adria Ankaran. Preostala kandidata sta Andraž Lipolt, nekdanji član nadzornega sveta Darsa (spada v kvoto SD, ki ostro nasprotuje privatizaciji Luke Koper), in poslovni svetovalec Klemen Boštjančič, sicer nekdanji prokurist Trima. Vsi trije so slovenski državljani, eden od njih je Primorec. Če je bil Sorgenfrei v očeh sindikalistov "kriv", ker je pred slabim desetletjem delal za eno od družb v solastništvu pristanišča Hamburg, ni jasno, kakšna naj bila povezava med morebitnimi privatizacijskimi načrti za Luko Koper in novimi imeni v nadzornem svetu, kar je eden od ključnih argumentov sindikatov;

- da smo na Siol.net razkrili, da je imela načrte v tej smeri prav nadzornica, ki jo isti sindikati najbolj srdito branijo. Alenka Žnidaršič Kranjc je namreč v imenu svoje pokojninske družbe Prve Group pri več vlagateljih preverjala interes za financiranje gradnje drugega tira in jim pri tem obljubljala šestodstotni donos. 

Tretja fronta: občina in železničarji 

Pri Luki Koper imata pomembno vlogo še dva igralca. Prvi je Mestna občina Koper, ki jo vodi Boris Popović. Občina je upravičena do okrog 55 odstotkov koncesijske dajatve, ki jo mesečno plačuje Luka Koper. Kljub temu je med trenutnim spopadom za Luko in tistim iz leta 2013 pomembna razlika. Medtem ko je imela koprska občina pred tremi leti ključno vlogo pri nastavitvi Gašparja Mišiča, se je Popovič – tudi zaradi nesoglasij z vodstvom Luke Koper – ob zadnjih potezah države nekaj časa držal precej ob strani. Kljub temu je pred časom javno poudaril, da delavce Luke podpira pri njihovih prizadevanjih. 

Odkar na čelu Luke Koper ni več Gašparja Gašparja Mišiča, se ob strani dogajanja drži tudi župan Kopra Boris Popović (na fotografiji). Drugi pomembni igralec so Slovenske železnice (SŽ). Po mnenju žerjavistov bi nova uprava, ki bi jo postavil prevetreni nadzorni svet, pripravila podjetje na velike spremembe. "Po naših neuradnih, ampak precej zanesljivih informacijah je najverjetnejša možnost holding s Slovenskimi železnicami," je dejal prvi žerjavist Mladen Jovičić. V tej povezavi bi Luka Koper po njegovih besedah končala v podrejenem položaju.

Prav to je ena od spremenljivk, ki je v enačbi okrog Luke ne gre prezreti. Nesporno dejstvo je namreč, da si na železnicah že več let bolj ali manj odkrito želijo denarni tok iz Kopra prelivati v skupno logistično družbo, v kateri bi imele glavno besedo SŽ. S tem bi lahko pokrivale upadanje prihodkov v razmerju do konkurence v prihodnjih letih.

Četrta fronta: minister Gašperšič in SDH

Vse bolj se nakazuje, da ima "spontano" dogajanje okrog Luke tudi druge, višje cilje. Tarči sta v tem trenutku dve:

- zoper ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča je nepovezani poslanec Andrej Čuš pred dnevi vložil zahtevo za interpelacijo. Ob Alenki Bratušek, ki se je javno postavila v bran zdajšnjih nadzornikov in uprave Luke, jo bodo podprli še v Združeni levici. Ker so do interpelacije precej zadržani celo v opozicijski SDS, ne gre pričakovati njenega uspeha. A nesporno dejstvo je, da je Gašperšič zaradi drugega tira na udaru že od domala prvega dne svojega mandata. Očitajo mu zavlačevanje z izvedbo projekta in iskanje zasebnih partnerjev za njegovo financiranje. Ne gre pozabiti, da je Gašperšiča že ob začetku mandata ob zid postavil minister za finance Dušan Mramor, ki je večkrat poudaril, da se država za gradnjo projekta ne namerava zadolževati; 

- vse večji je pritisk tudi na predsednika uprave SDH Marka Jazbeca. Še zdaleč ne gre izključiti možnosti, da so številni v spopadu med SDH in Luko Koper "zavohali kri" in skušajo vodo preusmeriti na mlin lastnih interesov, ki jih okrog SDH nikoli ne manjka. Pri tem ne gre prezreti še, da se vse to dogaja v času izbiranja novega predsednika uprave Nove Ljubljanske banke (NLB), ki je zaradi peripetij okrog Luke Koper potisnjeno daleč od oči javnosti. Prezasedenost uprave SDH z Luko Koper tako vrata do polnega imenovanja na čelo največje državne banke še bolj odpira Blažu Brodnjaku, prej članu uprave, ki jo je vodil Janko Medja.