Na vrhu malega gospodarstva iskali rešitve za izhod iz krize

Predsednika GZS zanima, kdaj bomo v Sloveniji zarezali v javno porabo, da bomo lažje dihali in bodo davki in prispevki vzdržnejši.

Zaradi zaprtega predora Karavanke bomo izgubili 18 milijonov evrov Hribar Milič je na vrhu malega gospodarstva na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudaril, da potrebujemo merljive spodbude za podjetništvo in gospodarski razvoj.

"Vsak dan gre skozi predor Karavanke okoli tisoč tovornjakov. Izračunali smo, da je čakalna doba tisoč tovornjakov, ki stojijo pred predorom, približno 500 ur. Okoli 18 milijonov evrov na leto bo slovensko gospodarstvo izgubilo zaradi tega, ker so zastoji oziroma je predor zaprt," je poudaril Hribar Milič.

Ob tem je spomnil, da imamo po Sloveniji zaprtih še nešteto prehodov čez mostove. "Debirokratizacija in odgovornost v javnem sektorju sta med glavnimi nalogami, da bo slovensko gospodarstvo spet zaživelo," je dejal.

Minister za gospodarstvo, ki opravlja tekoče posle, Metod Dragonja je predstavil ukrepe, ki jih je ministrstvo že sprejelo za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji. Opozoril je tudi na ukrepe, ki jih pripravljajo skupaj s službo vlade za razvoj in kohezijo, kjer se osredotočajo predvsem na povezovanje izobraževanja in gospodarstva.

Spodbujati je treba mala in srednja podjetja Direktorica za podjetništvo in konkurenčnost v generalnem direktoratu Evropske komisije za podjetja in industrijo Joanna Drake je opazila, da je Slovenija aktivna družba predvsem na področju start-upov, ter dodala, da imamo še veliko potenciala, predvsem pa je treba spodbujati mala in srednja podjetja.

"Trenutno opažamo v nekaterih državah EU šibke znake okrevanja, tudi v Sloveniji. Strategije za podporo podjetništva pa so bile nedosledne in nepovezane. Ni bilo točno določenih prednostnih nalog," je opozorila Drakova.

Poudarila je, da mora Slovenija izboljšati konkurenčnost gospodarstva ter izboljšati poslovno okolje, kar pa sicer velja za vso Evropo.

"Treba je zmanjšati birokratske ovire, predvsem za naložbe, nameniti več podpore malim in srednjim podjetjem," je dejala in dodala, da se za slovensko gospodarstvo zanima le peščica tujih vlagateljev ter da imamo med novimi članicami najmanj tujih neposrednih naložb.

90 odstotkov svetovne rasti bo nastajalo zunaj Evrope Učinkovitost javnega sektorja je zelo povezana s konkurenčnostjo gospodarstva. Več truda bo potrebnega pri strategiji na tem področju, je menila.

Prepričana je, da 90 odstotkov stečajev ni posledica prevar. "Ko se zgodi stečaj, morajo imeti menedžerji drugo priložnost, stečajni postopki pa ne smejo trajati več kot tri leta. V naši kulturi je, da mislimo, da podjetniku, ki je šel v stečaj, ne smemo več zaupati. Moramo se zavedati, da je padec del uspeha, padec nas veliko nauči," je poudarila.

Podjetniki se v Sloveniji ne smejo bati prestopiti meja, je poudarila Drakova in dodala, da bo 90 odstotkov svetovne rasti v prihodnjih letih nastajalo zunaj Evrope. Velika priložnost so zato tretji trgi. Podjetniki morajo biti bolj pogumni za naložbe v tujini, je še povedala.

Pozivi k izboljšanju razmer za podjetništvo Na vrhu malega gospodarstva v organizaciji GZS so predstavnikom vlade predstavili nabor prednostnih ukrepov za izboljšanje razmer, v katerih poslujejo podjetniki ter mikro in mala podjetja, imenovan AgendaMG. Vse več pozivov je slišati tudi za vključitev podjetništva v izobraževanje ter k znižanju obdavčitve dela.

Agenda zasleduje cilje, povezane z večjim zagonom podjetništva, in sicer odpravo zaposlitvenega in finančnega krča v malem gospodarstvu, večji delež malega gospodarstva pri izvozu ter učinkovitejše, debirokratizirane zakonodajne in upravne postopke.

Med 10 ključnimi ukrepi so tako možnost omilitve pogojev za obročno odplačevanje ali odlog za mala podjetja in večje spodbude lastniških oblik financiranja neposredno s strani državnih institucij, kot je Slovenski podjetniški sklad ali SID banka, oz. posredno preko npr. skladov tveganega kapitala.

Hkrati je treba omogočiti dostop do obratnega kapitala prek shem Slovenskega podjetniškega sklada, potrebna bi bila sorazmerno nižja obdavčitev dela v primeru višjih skupnih prilivov v javne blagajne od obdavčitve nepremičnin, želijo si tudi prenove sistema pavšalne obdavčitve in zmanjšanje birokracije za samostojne podjetnike in mikro podjetja.