Navtični trg ne bo nikoli več takšen kot pred krizo

Medtem ko je evropska navtična industrija od leta 1995 do leta 2008 nenehno rasla, je prodaja novih plovil v krizi upadla za okoli 70 odstotkov. Gre verjetno za najbolj prizadeto evropsko industrijo, bistveno bolj kot avtomobilsko. Navtični trg je namreč izjemno specifičen. V ozadju je stala izjemno močna in strukturirana proizvodnja plovil, ki se ni bila sposobna na hitro prilagoditi novim tržnim razmeram.

"Navtična industrija se ne bo nikoli več vrnila v okvire izpred krize," je prepričan Jurij Korenc, idejni oče navtičnega sejma Internautica in direktor agencije Studio 37. Letošnja že 22. Internautica, ki bo ljubiteljem morja ponudila novosti letošnje navtične sezone, bo vrata odprla 4. maja. "Ne gre samo za plovila, temveč tudi za šport, posredovanje navtičnih informacij, ponudbo tehnične opreme in preostalo. Plovila so zagotovo glavna atrakcija Internautice in pomenijo češnjo na torti," pojasnjuje Korenc.

Banke in lizinške hiše spodbujale prodajo razkošja

Da se zlati časi navtičnega trga ne bodo nikoli več vrnili, imajo zasluge tudi finančne institucije, ki so s posojili in lizingi močno spodbujale prodajo razkošja.

"Navtična industrija se ne bo nikoli več vrnila v okvire izpred krize," je prepričan Jurij Korenc, idejni oče navtičnega sejma Internautica in direktor agencije Studio 37. Foto: STA ,

"Nekaj jih je propadlo, preostale pa so postale bistveno previdnejše. Ker brezobzirnega financiranja ni več, je temu primerna tudi prodaja plovil. Nakupi so postali bistveno bolj racionalni. Ljudje raje kupujejo dobrine, kot so nepremičnine, ki ohranjajo ali celo povečujejo vrednost. Kar za navtiko zagotovo ne velja, saj ima visoko stopnjo amortizacije," pojasnjuje Korenc.

Svoje je dodala tudi prepoved registracij plovil v davčnih oazah, saj s takšnim plovilom v Mediteranu ni več zakonsko dovoljeno pluti.

Cene rabljenih plovil drastično upadle

Evropski proizvajalci so v času krize počasi prestrukturirali proizvodnjo in načrte, opustili so precej obratov in se specializirali za produkte z zagotovljenim povpraševanjem. Pri jadrnicah je to čarterska ponudba, pri jahtah pa do okolja sprejemljivejša in varčnejša ponudba motorjev.

Cene rabljenih plovil so v krizi drastično upadle, saj njihovim lastnikom kljub neuporabi povzročajo velike vzdrževalne stroške. Tako so se jih pripravljeni znebiti tudi pod ceno, le da se rešijo nepotrebnih stroškov. Korenc kljub poplavi rabljenih plovil o sejmu teh ne razmišlja, saj "ga ima praktično vsaka marina in vsak prodajalec plovil". Kupci rabljenih plovil imajo celovito ponudbo prav tako preprosto dosegljivo na spletu, je še prepričan.

"Kupci jaht kupujejo prestiž in položaj v družbi"

Bistveno spremenjene razmere na navtičnem trgu opisuje tudi ustanovitelj in solastnik mladega slovenskega podjetja Seascape Andraž Mihelin. Na trgu so se pojavili prav v obdobju krize, do danes pa jim je uspelo proizvesti in prodati 500 jadrnic.

Opozarja, da je profil kupcev jaht ali jadrnic bistveno drugačen. "Pri kupcih jaht, ki kupujejo prestiž in položaj v družbi, ne vidim velikih sprememb. Prilagojeni novim razmeram se počasi vračajo v stare tirnice," pravi.

"Jadrnice so v zadnjem desetletju doživele radikalne spremembe, kriza je težave le dodatno razgalila. Priča smo izjemnemu razvoju dizajna in materialov, jadrnice pa so videti bistveno drugače kot pred desetletjem ali dvema," pojasnjuje Andraž Mihelin iz mladega slovenskega podjetja Seascape. Foto: Osebni arhiv Povsem drugačne razmere pa vidi pri kupcih jadrnic. Nov hit so trenutno katamarani. Priljubljenost teh narašča po uvedbi katamaranov na najprestižnejšem jadralskem tekmovanju America's cup in ob iskanju udobnejšega preživljanja dopusta kot na klasičnih oziroma enotrupnih jadrnicah. Francoskemu Beneteauju na primer z linijo Lagoon trenutno ne uspe zadostiti večletnemu povpraševanju kupcev.

Poplava rabljenih jadrnic uničuje uveljavljene proizvajalce

Naslednja kategorija kupcev jadrnic so po Mihelinovih besedah navtiki, ki ne iščejo jadralne izkušnje, temveč potovalno izkušnjo preživljanja časa na morju. Udobje jim je pomembnejše od jadralskih užitkov. Ta cenovno občutljiv segment čarterskih bark, v katerem je pomembno narediti čim cenejšo barko s čim nižjimi stroški vzdrževanja, se je občutno zmanjšal, pove Mihelin.

V delu lastniških jadrnic pa Mihelin glavno težavo vidi v poplavi rabljenih, a dobro vzdrževanih jadrnic. "Vzdrževanje je drago, zato so jih lastniki pripravljeni prodati po razmeroma nizki ceni. To je ubilo klasične proizvajalce jadrnic, kot so Beneteaujev model first, Grand Soleil so že nekajkrat reševali iz stečaja, X-Yacht se je prepozicioniral v luksuzni segment in tako dalje." opozarja Mihelin in dodaja, da se med njimi bije velika borba za obstanek.

Radikalne spremembe pri razvoju jadrnic

Omenjenim težavam navkljub se rojeva nov koncept jadrnic, kamor spadajo tudi Seascapovi modeli jadrnic seascpae 18, seascape 24 in seascape 27. Z njimi so pobrali več evropskih lovorik, nazadnje januarja letos na navtičnem sejmu v Düsseldorfu.

Dobrih sedem metrov dolga jadrnica seascape 24 je na navtičnem sejmu v Düsseldorfu osvojila lovoriko za najboljšo evropsko jadrnico letošnjega leta v kategoriji posebnih plovil. "Jadrnice so v zadnjem desetletju doživele radikalne spremembe, kriza je težave le dodatno razgalila. Priča smo izjemnemu razvoju dizajna in materialov, jadrnice pa so videti bistveno drugače kot pred desetletjem ali dvema," pove Mihelin. Dodaja, da se je mainstream klasičnih in okornih jadrnic v resnici približal nišnemu razredu agilnih in modernejših jadrnic.

"Razlika je kot med VW golfom prve in zadnje generacije. Tudi če 43 let starega golfa opremimo z zaslonom na dotik in mu nadenemo najmodernejša platišča, bo razlika v primerjavi s sedmo generacijo več kot občutna," ponazori Mihelin. Zase zato vidijo svetlo prihodnost. Letos bodo prvič proizvedli več kot sto jadrnic, od leta 2008 pa nenehno rastejo.