Nekdanja cerkvena banka prodana za drobiž

Ko je slovenska Rimskokatoliška cerkev (RKC) leta 1992 ustanovila Krekovo banko, je napovedovala, da bo imela banka pomembno vlogo pri postavitvi novih gospodarskih temeljev za prihodnje delovanje Cerkve v Sloveniji. 23 let pozneje je avstrijski Raiffeisen, ki je Krekovo banko kupil leta 2002, njene ostanke prodal za drobiž.

Manjka jim le še 0,23 odstotka, s prevzemno ponudbo razkrili ceno

To je razvidno iz ponudbe za prevzem banke, ki je v vmesnem času že dobila novo ime – KBS banka. Danes jo je objavilo luksemburško podjetje Biser Bidco, ki je v večinski lasti ameriškega finančnega sklada Apollo Global Management, petinski delež v njem pa ima tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).

V ponudbi Američani in EBRD za preostanek delnic banke – gre za skupaj 0,23-odstotni delež – ponujajo 55 centov za delnico. Ponujena cena je enaka tisti, ki jo je naveza Apollo – EBRD junija letos Avstrijcem plačala za več kot 99 odstotkov delnic banke. Celotna banka jih bo tako stala le okrog pol milijona evrov.

Kupili 662 milijonov evrov premoženja

Za ta denar bosta Apollo in EBRD, ki sta letos od države že kupila Novo KBM, Američani pa naj bi se zanimali tudi za nakup slovenske izpostave Sberbank, dobila banko z več kot dvesto zaposlenimi, 662 milijonov evrov premoženja in skoraj 54 milijonov evrov kapitala. 

Za delnice nekaj kovancev v pušico

Kdo so mali delničarji KSB banke, od katerih bodo Američani odkupili preostale delnice? Med njimi najdemo nekdanjega predsednika programskega sveta RTV Slovenija Mitjo Štularja, nekdanjega ministra za delo v prvi Janševi vladi Janeza Drobniča, župnije, upokojene duhovnike …

Za delnice nekdanje banke Raiffeisen lahko pričakujejo drobiž, po največ nekaj deset evrov. V rokah okoli 360 posameznikov in pravnih oseb je vsega 2.116 delnic, za katere bodo iztržili skupaj 1.164 evrov.

Tudi po prodaji banke je v njenem nadzornem svetu ostal Mirko Krašovec, ekonom mariborske nadškofije. Foto: Bor Slana

Cerkev dobila 35 milijonov evrov …

Še konec leta 2015 je imela KBS banka, ki se je v zadnjih treh letih rešila večine premoženja, obveznosti in tudi komitentov, za okrog 134 milijonov evrov slabih posojil. To je 75 milijonov evrov manj kot leta 2014, kar je avstrijskim lastnikom uspelo s prodajo zajetnega paketa teh posojil. 

Vsaj do zdaj lastniki te banke z njo niso imeli pretiranega razloga za zadovoljstvo. 

Krekova banka ni v celoti izpolnila pričakovanj Cerkve, zato jo je v začetku stoletja prodala. Če se je mariborska nadškofija preusmerila v gradnjo svojih finančnih stebrov prek nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb (PID) iz skupine Zvon, so se v cerkvi deloma potolažili s 35 milijoni evrov kupnine, ki so jo iztržili za banko, in dejstvom, da so Avstrijci v njenem nadzornem svetu pustili Mirka Krašovca, ekonoma mariborske nadškofije.

… Avstrijci izgubili 50 milijonov evrov

Precej slabše je šlo avstrijski bančni skupini Raiffeisen. V zadnjih desetih letih iz banke ni prejela niti evra dividende, samo lani pa je morala vanjo vložiti še za sedem milijonov evrov dodatnega kapitala. Leta 2013 je banka z bilančno vsoto okrog milijarde evrov ustvarila kar 63 milijonov evrov izgube, večinoma zaradi oslabitev in rezervacij. Med razlogi so takrat v banki naštevali krčenje gospodarstva in tveganje recesije, kmalu zatem pa napovedali tudi postopni umik iz Slovenije.

Tega so drago plačali. Cena, po kateri so Avstrijci prodali delnice, je bila več kot osemdesetkrat nižja od knjigovodske (47,3 evra). Po naših izračunih je Raiffeisen s prodajo banke v Sloveniji ustvaril skoraj 52 milijonov evrov izgube.