Sreda, 10. 10. 2018, 11.30
6 let, 1 mesec
NLB zapira 15 poslovalnic
Ker Slovenija ni izpolnila prvotne zaveze Evropski komisiji za delno privatizacijo NLB do konca leta 2017, mora ta zapreti 15 poslovalnic. Štirinajst jih bo vrata zaprlo 3. decembra, še ena najpozneje do konca junija 2019. V NLB so zagotovili, da se zato število zaposlenih ne bo zmanjšalo, potrudili pa se bodo, da bo sprememba za stranke čim manjša.
Kot so danes sporočili iz NLB, bo banka z decembrom zaprla poslovalnice Videm-Dobrepolje, Borovnica, Rakek, Ormož, Dobova, Sežana, Žužemberk, Gornji Petrovci, Križevci pri Ljutomeru, Gorenje, Črna na Koroškem, Jarše, Moravče in Ig ter naknadno, najpozneje do konca junija prihodnje leto, poslovalnico Dalmatinova v Ljubljani.
Stranke tistih poslovalnic, ki bodo prenehale poslovati, bodo obvestili o prenosu poslovanja v poslovalnico naslednico. Če bo stranka želela, bo lahko poslovanje prenesla tudi na katerokoli drugo poslovalnico NLB, so navedli v banki.
NLB je kriterije, katere poslovalnice zapreti, postavila po pregledu doseganja rezultatov poslovalnic in doseganja kriterijev, kot so donosnost, obseg poslovanja in možnost prenosa poslovanja v bližnjo enoto, so pojasnili.
Poslovanje največje banke v državi že približno pet let obremenjujejo omejevalni ukrepi, ki se jih mora držati, da na trgu ne bi imela prevelike konkurenčne prednosti, ker je leta 2013 prejela državno pomoč. Slovenija je takrat Evropski komisiji obljubila, da bo vsaj del banke prodala do konca lanskega leta. Ker se to ni zgodilo, za banko veljajo še t. i. izravnalni ukrepi.
Ko je tako Evropska komisija avgusta potrdila predlog spremembe zavez glede prodaje NLB, je določila nov rok za privatizacijo banke in prilagodila izravnalne ukrepe. V njih je med drugim odredila, da mora banka v Sloveniji zapreti 15 poslovalnic.
Skupščina NLB v državni lasti bi lahko v prihodnjih dneh znova odločala o tem, da bilančni dobiček za lani nameni za dividende. Za to naj bi neuradno dobila zeleno luč Evropske centralne banke (ECB), s tem pa bi se v državni proračun lahko prelilo 270,6 milijona evrov.
Čeprav je skupščina NLB že konec junija želela celoten bilančni dobiček v višini 270,6 milijona evrov, ki vključuje tudi 189,1 milijona evrov lanskega čistega dobička, nameniti za dividende, je morala takrat skleniti, da ta ostane nerazporejen. NLB je namreč morala zaradi tveganj glede postopkov proti LB oz. NLB zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev pridobiti soglasje ECB.
Ta naj bi po današnjih navedbah Financ o tem neuradno odločila v ponedeljek. ECB je pri tem čakala na uveljavitev zakona za zaščito NLB. Zakon, ki določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem, se je v Sloveniji uveljavil sredi avgusta.
3