Norvežani na spornem ozemlju našli bogato zalogo nafte

Norveška je na ozemlju pod Barentsovim morjem našla bogate zaloge nafte in plina. Ozemlje je bilo pred letom 2010 jabolko spora med Norveško in Rusijo, vendar ga je ta odstopila Norveški, s tem pa izgubila najmanj 30 milijard ameriških dolarjev oziroma 23 milijard evrov, kolikor je Norveška z 1,9 milijardami sodčkov nafte in plina že zaslužila, piše Russia Today.

Ozemlje je veliko toliko kot Švica Nafto in plin so našli pod morjem v Barentsovim morjem, ozemlje, pod katerem se skrivata, pa je veliko približno toliko kot Švica. Približno 15 odstotkov naravnih virov, ki so jih našli, je nafta, ostalo pa je plin. "To je tako vznemirljivo. Zelo smo veselo, da so rezultati tako obetajoči, kot kažejo," je za Reuters povedala Bente Nyland, vodja norveškega naftnega direktorata, ki upravlja z norveško nafto in plinom.

"To je za Norveško izvrstna novica. Severna Norveška bo postala naša nova naftna pokrajina," je o novem nahajališču nafte po poročanju Večernjega lista komentiral norveški minister za energetiko Ola Borten Moe.

Posledice bodo lahko čutila naftna podjetja Nedavno odkritje pa je nakazalo prihodnost norveški oskrbi z nafto, saj se njena nahajališča nafte v Severnem morju počasi praznijo, letos pa naj bi jo načrpali najmanj v zadnjih 25 letih. Nekateri strokovnjaki so sicer prepričani, da so morda nova nahajališča pozitivna za Norveško, vendar pa bodo posledice lahko čutila norveška naftna podjetja, ki bi ob črpanju nafte pod Barentsovim morjem, bili prisiljeni prečkati rusko mejo.

"Očitno obstaja določeno politično tveganje," je za Reuters povedala Thina Saltvedt iz podjetja Nordea Markets. "Kar se bi lahko zgodilo je to, da bi ta nahajališča stala na miru nekaj časa, medtem ko naftna podjetja črpajo na drugih lokacijah," je še povedala Saltvedtova.

Po 30 letih sta Rusija in Norveška zgladila spor glede ozemlja v Barentsovim morjem V sporazumu med Rusijo in Norveško iz leta 2010, s katerim sta državi razdelili sporno ozemlje v Barentsovem morju, je sicer posebna klavzula, ki določa, da sta obe državi upravičeni do črpanja nafte, če ozemlje poteka čez obe državi. Vendar pa za zdaj še ni nikakršnih informacij, če naftna nahajališča segajo tudi na rusko stran.

Norveška in takratna Sovjetska zveza, današnja Rusija, sta bili v sporu zaradi omenjenega ozemlja vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Šele po 30 letih sta se državi odločili enakovredno razdeliti, sporazum pa sta septembra 2010 podpisala takratni ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in norveški premier Jens Stoltenberg.