Obnove potrebnih kar 80 odstotkov stavb

Tako je pokazala analiza, ki sta jo pripravila Gospodarsko interesno združenje (GIZ) proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij in Gradbeni inštitut ZRMK, na okrogli mizi pa jo je pretekli teden predstavil predsednik omenjenega združenja Darko Bevk.

Pojasnil je, da se ozaveščenost na področju energetske obnove stavb krepi in da so ljudje ugotovili, da se ta izplača. "So pa tudi ovire. Ena od njih je, da smo bili premalo ambiciozni oz. premalo uspešni pri obnovi javnih stavb, potem so tu omejena sredstva na Eko skladu, ni pa niti kontinuitete," je opozoril.

Prepričan je, da je treba v Sloveniji letno obnoviti vsaj sedem odstotkov stavbnega fonda, če želi država doseči zastavljene cilje do leta 2020. Trenutno se letno obnovi 1,8 odstotka stavb. Obnova priložnost za nova delovna mesta

Bevk meni, da bi ob dvigu deleža obnovljenih stavb na sedem odstotkov v Sloveniji letno pridobili 3600 delovnih mest pri samih obnovitvenih delih, v povezanih panogah pa še enkrat toliko.

Z energetsko prenovo se sicer ukvarja več institucij, ni pa še strategije obnove stavb.

V praksi se tako pojavlja veliko težav, so opozorili udeleženci okrogle mize. Tako je po mnenju Dejana Papeža iz gospodarske zbornice potreba po 100-odstotnem soglasju etažnih lastnikov za posojilo v breme rezervnega sklada neumnost. Ocenjuje, da zaradi te določbe stoji veliko investicij.

Vesna Černilogar iz Eko sklada je pojasnila, da se letošnja sredstva zbirajo tudi na podlagi sklada za podnebne spremembe. Iz njega bodo sredstva za obnove za degradirana območja nekoliko višja. Za izolacijo pročelij znaša spodbuda 12 evrov na kvadratni meter, na degradiranih pa 15 evrov. Kot v preteklem letu tudi letos velja, da bo spodbuda za socialno šibke lastnike stanovanj veljala do 100 odstotkov njihovega deleža naložbe. Pomembno je, da občan predloži odločbo centra za socialno delo.