Sreda, 26. 7. 2017, 11.46
7 let, 2 meseca
Poklicna gasilska enota s pretečenim rokom dihalnih aparatov in zastarelimi vozili
Požari v vrhniškem Kemisu, ljutomerskem Eko Plastkomu, novomeških Ekosistemih, ki se ukvarjajo z ravnanjem z (nevarnimi) odpadki, pod lupo postavljajo požarno varnost v podjetjih. Ta se zaradi stroškovnih prihrankov rada opirajo na javne poklicne gasilske enote ali prostovoljne gasilce. Bi morali podjetjem, ki imajo opravka z nevarnimi snovmi, predpisati obvezno poklicno enoto?
Generalni sekretar Sindikata poklicnih gasilcev David Švarc, ko je govora o industrijskih gasilskih enotah, opozori na katastrofalno stanje v poklicni enoti Nafte Lendava (podjetje je v državni lasti).
"Stanje v tej enoti je katastrofalno. Oprema je zastarela in neprimerna za reševanje. Vozila so starejša od 20 let, dihalni aparati tudi po več kot pet let prek roka, ko bi morali biti testirani, kar lahko seveda predstavlja tveganje za gasilce na intervencijah. So tudi kadrovsko podhranjeni. Na to smo večkrat opozorili občino, inšpektorat, ministrstvo, a brez odziva," nam je dejal Švarc.
Direktorica podjetja Nafta Varovanje in požarna varnost Suzana Hojnik je sicer odsotna, nekaj informacij pa nam je podal direktor Nafte Lendava Borut Bizjak. Ta pravi, da je imela družba zaradi težavne poslovne situacije "v zadnjem obdobju zelo omejene možnosti vlaganja v opremo", a kot pravi, gre na bolje.
"V lanskem letu smo v družbi izpeljali program prestrukturiranja in potrebno reorganizacijo ter povečali poslovne prihodke, zato smo v letošnjem letu že začeli z investicijami v posodobitev in nabavo potrebne opreme ter delno prenovo delovnih prostorov. Prav tako pa smo s pogodbenimi partnerji začeli pogovore o prenovi voznega parka," pravi sogovornik, ki poudarja, da so njihova vozila v tem trenutku redno vzdrževana in brezhibna. Na vprašanje o dihalnih aparatih ni odgovoril.
Štirje gasilci na izmeno, nabor nalog pa širok
Stanje v poklicni enoti, ki je organizirana v okviru državnega podjetja Nafta Lendava, je katastrofalno, opozarja sindikalist poklicnih gasilcev David Švarc, ki pravi, da o tem že dlje časa brez učinka opozarjajo občino, pristojni inšpektorat, upravo za zaščito in reševanje ter ministrstvo za obrambo. Stanje je skrb vzbujajoče, če vemo, da je to edina poklicna enota v Prekmurju z zelo obširnim naborom nalog. Družba zaposluje 21 ljudi - po štiri gasilce na izmeno in poveljnika. Ti skrbijo za:
- požarno varnost v skupini Nafta Lendava, katere del je tudi Eko-nafta, ki upravlja skladišče naftnih derivatov Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve v Lendavi (po navedbah na spletu ima skladišče kapaciteto 26 milijonov litrov),
- 24-urno požarno varnost za pogodbene partnerje, na primer podjetje Lek, ki ima obrat v lendavski industrijski coni Trimlini, ter Petrolovo skladišče naftnih derivatov v Lendavi,
- posredovanje ob nesrečah na (avto)cestah in ob nesrečah z nevarnimi snovmi, saj imajo status gasilske enote širšega pomena,
- druge storitve, povezane z varstvom pred požari, kot na primer preglede objektov in požarnih naprav, vzdrževanje in servisiranje zaščitne opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom, izvajanje požarne straže pri požarno nevarnih delih in drugo.
Enota je imela lani, kot so nam sporočili iz Nafte Lendava, skupno 26 intervencij, od tega 6 posredovanj pri požarih, 11 posredovanj pri prometnih nesrečah, 5 reševanj v primeru nevarnih snovi ter 4 druge intervencije. Letos je do tega trenutka enota posredovala pri 17 intervencijah (od tega 10 požarov in 5 prometnih nesreč). Odzivni čas enote v primeru intervencij je dve minuti, pravi Bizjak.
"Od našega pogodbenega izvajalca pričakujemo ustrezno operativno pripravljenost," o težavah poklicne enote Nafte Lendava pravijo v Leku (na fotografiji njihov pakirni center v coni Trimlini).
Visoka požarna ogroženost v Lendavi
Ena od najbolj tveganih točk v Prekmurju je industrijska cona Trimlini, kjer imajo svoje obrate Lek, Ilirija in druga podjetja. Kot kaže lanska ocena požarne ogroženosti, v lendavski občini, prav zaradi cone, kjer je prisotnih veliko nevarnih snovi, velja "zelo velika požarna ogroženost".
"Velike količine raznovrstnih nevarnih snovi, ki so prisotne na območju cone, pomenijo stalen vir ogrožanja ljudi in okolja. Nevarnost je stalna in velika, posledice pa so težko predvidljive in lahko zelo velike. Neposredno bi bilo ogroženo tudi zemljišče in rastlinstvo na mestu nesreče. Stopnja ogroženosti je v vseh naštetih primerih velika, največkrat z dolgoročnimi in nepopravljivimi posledicami," je navedeno v oceni, objavljeni na spletni strani občine.
Avtorji ocene posebej poudarjajo, da metodologija izdelave ocene ne predvideva presoje tveganj pri vrtinah, podzemnih nahajališčih plina, ki pa jih prav tako najdemo na območju Lendave (gre za naravna nahajališča plina v Petišovcih, Dolini in Čentibi).
Lek: Pričakujemo ustrezno operativno pripravljenost
V Leku pravijo, da so s slabim stanjem lendavske enote seznanjeni, zato so okrepili prostovoljno enoto v svojem lendavskem obratu. V Lendavi imajo tako 43 prostovoljnih gasilcev, ki so zaposleni v Leku in imajo status operativnega gasilca. Dodajajo pa, da od poklicne enote Nafte Lendava pričakujejo ustrezno opremljenost, ki jo mora zagotoviti podjetje samo:
Opremljenost posamezne enote je v prvi vrsti odgovornost lastnika oziroma ustanovitelja enote, ki mora skrbeti za operativno pripravljenost enote. Del operativne pripravljenosti je tudi zagotavljanje ustrezne gasilske opreme. Od našega pogodbenega izvajalca pričakujemo ustrezno operativno pripravljenost.
Pogoj za poklicnega gasilca je peta stopnja izobrazbe tehnične smeri. Uradno šolanje sicer ne obstaja, mora pa vsak opraviti test fizične pripravljenosti ter šestmesečno teoretično in praktično izobraževanje v centru na Igu. V katerih primerih mora podjetje imeti lastno poklicno enoto?
Zagotavljanje gasilskega varstva je sicer za industrijo zakonsko predpisano. Zakon o gasilstvu pravi, da je to, ali mora podjetje imeti industrijsko gasilsko enoto in kolikšno, odvisno od:
- vrste dejavnosti,
- števila zaposlenih,
- površin, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti,
- oddaljenosti od najbližje teritorialne gasilske enote in
- vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite.
Posamezni kriteriji se točkujejo, od števila točk pa je odvisno, kako veliko ekipo gasilcev podjetje potrebuje. Do 25 zaposlenih na primer pomeni nič točk, nad 250 pa štiri točke. Zadnji kriterij, vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite, zmanjšuje število točk glede na v merilih določeno naprednost instaliranega sistema.
V prvi, najnižji kategoriji, mora podjetje imeti tri nepoklicne gasilce na delovno izmeno, v četrti pa štiri poklicne in pet nepoklicnih gasilcev. V prvi ni predpisano gasilsko vozilo, v najvišji četrti pa gasilno vozilo s cisterno oziroma s prahom in vodo. Vsi gasilci morajo biti zaposleni v podjetju ali zavodu oziroma enoti, ki organizira gasilsko enoto v podjetju.
Podjetja se vse več poslužujejo zakonske možnosti, da namesto lastne enote ali ob lastni enoti podjetje sklene pogodbo z lokalno javno gasilsko službo, pravi Švarc.
Dva gasilca za skladišče naftnih derivatov
Petrol ima naftna skladišča v Zalogu, Celju, Račah in na Serminu - samo zadnje ima kapaciteto 480 tisoč kubičnih metrov. Zakon jim za požarno varovanje skladiščnih kapacitet zapoveduje gasilsko enoto tretje kategorije, kar pomeni, da je na vseh lokacijah obvezna minimalna prisotnost dveh poklicnih in enega nepoklicnega gasilca na delovno izmeno ter enega poklicnega in enega nepoklicnega gasilca zunaj delovnega časa. Imeti morajo tudi gasilno vozilo s cisterno (GVC 16/25).
Podjetje ima zaposlenih skupno 32 gasilcev, kar pomeni osem na lokacijo oziroma dva na izmerno. Poleg tega ima Petrol enote prostovoljnih gasilcev, ki jih sestavljajo njihovi zaposleni ter zaposleni v pogodbenih varnostnih podjetjih. Kot pravijo, se po potrebi (investicijska dela, povečanje obsega del, požarna straža) število prisotnih gasilcev na izmeno poveča.
Vse večji strošek
Poklicni gasilci poleg dela v operativni gasilski enoti sodelujejo pri izvajanju požarne straže, opravljajo naloge požarne preventive in požarnega varovanja premoženja, v dogovoru z vodjo enote pa lahko opravljajo tudi druga dela. "Enote večinoma opravljajo preventivna dela ter dela na izobraževanju in usposabljanju. V skladu s programom dela izvajajo mesečne vaje, enkrat letno pa izvedejo večjo vajo, samostojno ali skupaj z regionalnimi gasilskimi enotami, skladno s sprejetim Načrtom zaščite in reševanja za posamezno lokacijo," pravijo v podjetju, kjer so imeli v zadnjih petih letih tri posredovanja.
Koliko jih enota stane, ne povedo. "Strošek za gasilske enote se vsako leto povečuje ter pomeni nabavo zaščitne in druge opreme za gasilce, sredstev ter opreme za gašenje, izobraževanja in plače za gasilce."
Majski požar v sinjegoriškem Kemisu se je ob dolgem odzivnem času hitro razširil. V podjetju namreč ob začetku požara ni bilo nikogar. Prvo prijavo je tako policiji posredoval eden izmed zaposlenih iz bližnjega podjetja, v Kemisu pa pravijo, da so imeli požarni alarm, na katerega se je odzvala varnostna služba.
Obvezno poklicno enoto v "izpostavljena" podjetja?
Po besedah Švarca se podjetja vse več poslužujejo zakonske možnosti, da namesto lastne enote ali ob lastni enoti podjetje sklene pogodbo z lokalno javno gasilsko službo. "So podjetja, ki imajo poklicne enote, a je tega vse manj, poslabšuje se kadrovska slika in oprema. Glavni razlog sta varčevanje in tudi brezbrižnost delodajalcev. Na preslabo opremljenost že leta opozarjamo obrambno ministrstvo, Upravo za zaščito in reševanje in inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. A odziva ni," pravi Švarc. Odziva ministrstva za obrambo, v katerega pristojnosti spadata tudi uprava za zaščito in reševanje ter inšpektorat, od ponedeljka nismo prejeli.
Po zadnjih požarih v podjetjih za ravnanje z odpadki v sindikatu poklicnih gasilcev tudi javno pozivajo, da bi "izpostavljena" podjetja morala imeti poklicne gasilske enote. "V mislih imamo vsa industrijska podjetja, ki se ukvarjajo z nevarnimi snovmi, od kemične in podobnih industrij, pa do podjetij za ravnanje z nevarnimi odpadki," pravi Švarc. "Prostovoljni gasilci imajo daljši odzivni čas. Ne dvomimo, da bi zadnje požare poklicni gasilci lahko preprečili. Pravzaprav obstaja bistveno večja možnost, da do požara niti ne bi prišlo. Če bi bila enota na licu mesta, bi skrbela za preventivo in bi vsak požar hitro omejila," meni.
Spomnimo, da ob majskem požaru v sinjegoriškem Kemisu v podjetju ni bilo nikogar. Prvo prijavo je tako policiji posredoval eden izmed zaposlenih iz bližnjega podjetja (policija je nato javila centru za obveščanje), v Kemisu pa pravijo, da se je sprožil tudi požarni alarm, na katerega se je odzvala varnostna služba. Za primer nesreč je imel Kemis pogodbo za posredovanje vrhniških prostovoljnih gasilcev.
V treh minutah na skrajnem delu vzletne steze
Da je v dobro organizirani gasilski enoti vse podrejeno hitremu odzivnemu času, pove tudi Milan Dubravac, poveljnik gasilsko reševalne službe Fraporta, ki upravlja brniško letališče. "Odzivni čas za vse alarme, povezane z letalskim prometom na skrajnem delu vzletno-pristajalne steze, ne sme biti daljši od treh minut," pravi Dubravac.
Gasilci, ki letno opravijo okrog 200 intervencij, sicer opravljajo tudi druge dejavnosti, a ker se morajo v izredno kratkem času odzvati v polnem številu, opravljajo le dela, ki lahko potekajo v prostorih gasilske postaje ali njeni neposredni bližini. Med drugim skrbijo za razledenitev letal, pomagajo gibalno oviranim osebam, opravljajo tudi izobraževalne in preventivne storitve za druga na letališču prisotna podjetja.
Enota ima zaposlenih 57 ljudi, kar pomeni okrog 14 gasilcev na izmeno. Letališčem obseg in organiziranost gasilske enote določajo Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije, Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) in Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO).
"Standardi omenjenih organizacij natančno določajo število gasilcev, ki morajo biti prisotni za zagotavljanje posamezne gasilske letalske kategorije," pravijo v Fraportu. Koliko jih enota letno stane, v podjetju ne izdajo, dodajajo pa, da strošek narašča z razvojem letališča.
Helios ima na Količevem pogodbo z bližnjo domžalsko poklicno enoto, ki je še pred leti delovala pod njihovim okriljem. Poleg tega imajo med delavci prostovoljne gasilce.
Domžalska enota Leku "posoja" gasilce
Primer, ko podjetja zgledno sodelujejo z lokalno poklicno gasilsko enoto, so lahko tudi Domžale. Njihova poklicna enota je sicer pred dvema letoma doživela veliko strukturno spremembo, ko se je preselila izpod okrilja podjetja Helios pod okrilje občine.
Takrat novi lastniki proizvajalca premazov so se odločili, da ne bodo več imeli lastne enote, ki je do tedaj poleg Heliosa skrbela še za javno gasilsko službo na območju Domžal. posledično je bila jeseni 2015 oblikovana ločena, domžalska poklicna enota. Ta ima sedež v neposredni bližini Heliosa na Količevem in ima sklenjeno pogodbo s podjetjem. Dva gasilca enote sta v vsaki izmeni prisotna tudi na lokaciji Leka v Mengšu. Tako Lek kot Helios pa imata za zagotavljaje požarnevarnosti še prostovoljne gasilce, zaposlene v podjetju. Helios ima še en obrat v Preski pri Medvodah, kjer pa imajo lastno poklicno gasilsko enoto z 10 zaposlenimi.
V Leku, kjer so sicer zadnjo večjo intervencijo imeli leta 2013 na Prevaljah, pravijo, da se je praksa prisotnosti gasilcv na lokaciji podjetja izkazala za učinkovito. "Poklicni gasilci s svojo prisotnostjo na posamezni lokaciji spoznajo objekte, nevarnosti in v primeru izrednega dogodka je ukrepanje z njihove strani veliko lažje, saj dobro poznajo lokacije," menijo.
5