Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
16. 7. 2017,
18.55

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

35

Natisni članek

Natisni članek

Okrožno sodišče v Ljubljani Ante Ramljak Agrokor Mercator

Nedelja, 16. 7. 2017, 18.55

7 let, 2 meseca

Ramljakov udarec: Mercator prehaja pod Lex Agrokor

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

35

Mercator | Foto STA

Foto: STA

Glavno besedo pri upravljanju Mercatorja, največjega slovenskega podjetja, bo po novem imel Ante Ramljak, izredni pooblaščenec za vodenje Agrokorja, ki ga je na ta položaj aprila letos postavila hrvaška vlada.

Po naših podatkih je okrožno sodišče v Ljubljani v petek ugodilo Ramljakovi zahtevi in sprejelo sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti. Gre za institut, ki ga omogoča slovenski zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).



Kaj to pomeni v praksi?

S tem je sodišče insolventnost Agrokorja, večinskega lastnika Mercatorja, priznalo kot glavni postopek. V praksi to pomeni, da bo imel Ramljak kot izredni upravitelj Agrokorja prvo in tudi zadnjo besedo pri odločitvah o premoženju tega hrvaškega koncerna v Sloveniji. Tako bo:

-     lahko upravljal ali po potrebi prodajal Mercator ali posamezne dele njegovega premoženja, recimo srbsko družbo Mercator-S, 

-     kot izredni upravitelj Agrokorja rešen pred morebitnim vlaganjem izvršb in drugimi ukrepi za zavarovanje premoženja Mercatorja, ki bi jih lahko vlagali njegovi ali Agrokorjevi upniki na čelu z bankami,  

-     imel neposredni dostop do slovenskega sodišča. 

Proste roke za izčrpavanje

Ante Ramljak bo imel proste roke pri morebitnem izčrpavanju Mercatorja.  | Foto: STA , Ante Ramljak bo imel proste roke pri morebitnem izčrpavanju Mercatorja. Foto: STA , Celoten Mercator tako de facto prehaja pod "Lex Agrokor", posebni zakon, namenjen reševanju največje hrvaške prehrambno-trgovske verige, ki ga je hrvaška vlada sprejela aprila lani.

To pa Agrokorju oziroma Ramljaku daje proste roke tudi pri morebitnem izčrpavanju Mercatorja. Še posebej zdaj, ko je postalo jasno, da tudi poletna turistična sezona zaradi vedno večje tuje konkurence ne bo mogla rešiti Agrokorjeve trgovske verige Konzum.   

Kot smo že poročali, so v Agrokorju sprva načrtovali, da bi Mercator pod svoje okrilje ponovno prevzel trgovine Konzuma v Bosni in Hercegovini, ki jih je hrvaška trgovska veriga dobila v roke po Agrokorjevemu nakupu Mercatorja leta 2014. V Mercatorju tej ideji niso pretirano naklonjeni, nasprotujejo pa ji tudi banke upnice, saj jo razumejo kot prelaganje Konzumovih bremen na pleča slovenskega trgovca.



Ukrep zaradi trgovin v BiH?

Vprašanje je, ali lahko v Mercatorju, ki ga vodi Tomislav Ćizmić, to namero zdaj sploh še preprečijo. Z institutom priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti namreč na Ramljaka prehajajo tudi pooblastila zastopnikov in pooblaščencev za razpolaganje z Agrokorjevim premoženjem v Sloveniji, torej tudi z Mercatorjem. Kaj to pomeni za položaj Mercatorjeve uprave, preverjamo.

Prav operacija reševanja Konzuma v BiH, ki bi v nasprotnem primeru končal v stečaju, je bil verjetno eden od ključnih razlogov, da se je Ramljak obrnil na sodišče v Ljubljani.

Pravna dilema 1: kaj lahko stori Planteu?

To odpira več pravnih dilem. Ramljakov prevzem upravljavskih vzvodov Mercatorja bi bil v neposrednem nasprotju z "Lex Mercator", posebnim zakonom, ki slovenski vladi omogoča, da v družbah sistemskega pomena z več kot šest tisoč zaposlenimi imenuje izrednega pooblaščenca.

To nalogo v Mercatorju od maja opravlja Gregor Planteu, ki mora po istem zakonu družbo ščititi pred denarnimi in blagovnimi tokovi v korist večinskega lastnika. Po "Lex Mercatorju" v Agrokorju Mercatorju ne smejo dajati navodil, ki bi bila škodljiva za družbo, njeno premoženje in upnike.

Pravna dilema 2: kaj pa "Lex Mercator"?

Spomnimo, sprejetje "Lex Mercator" je vlada, natančneje minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, utemeljevala prav z "zavarovanjem javnega interesa v družbi sistemskega pomena za državo". To pa odpira še eno pravno dilemo.

Po zakonu lahko namreč sodišče zahtevo za čezmejno priznanje insolventnosti, ki jo vloži tuji upravitelj, tudi zavrne. To lahko stori, če bi priznanje tujega postopka negativno vplivalo na suverenost, varnost ali javni interes Republike Slovenije.

Zakaj sodišče v Ramljakovi zahtevi ni videlo nevarnosti za javni interes, če je ta v nasprotju z "Lex Mercator", sprejetim zaradi zaščite tega istega javnega interesa, ni znano.

Za pritožbe na voljo 15 dni

Zoper sklep, ki ga je sprejelo ljubljansko sodišče, je do konca meseca mogoča pritožba. Ramljaka oziroma Agrokor v zadevi zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljahan, Prelesnik & Partnerji, ki je hrvaški koncern zastopala že v času prevzemanja Mercatorja. Takrat ga je še vodil Ivica Todorić, odvetnik Aleš Rojs pa je veljal za enega njegovih pomembnejših svetovalcev v Sloveniji.

Ne spreglejte