Razkrivamo, kako so nekdanjega gradbenega velikana rešili pred stečajem

Podjetje, ki se ukvarja z gradbenim inženiringom, je pomagalo zgraditi tirno vzpenjačo na Ljubljanski grad, opravili so nadzor nad gradnjo 135 milijonov evrov vrednega predora Šentvid, inženiring in strokovni nadzor pa so izvedli tudi pri gradnji stanovanjsko-poslovnega naselja Župančičeva jama.

Nestor Mankoč, prvi mož podjetja ZIL Inženiring Foto: STA , Njegov prvi mož Nestor Mankoč je imel v devetdesetih let skupno podjetje z Igorjem Jurančičem, ki je pozneje postal načelnik oddelka za urbanizem na ljubljanski občini.

Na vrhuncu leta 2000 je ZIL inženiring ustvaril za več kot 12 milijonov evrov prihodkov in okoli 700 tisoč evrov čistega dobička.

Gradili lastne projekte in nasedli

Danes je ZIL inženiring na kolenih. Prezadolženost, tožbe v skupni vrednosti več milijonov evrov in pomanjkanje likvidnih sredstev je podjetje z več kot 30 zaposlenimi pripeljalo na rob stečaja.

Pred krizo se je namreč lotilo gradnje več stanovanjskih sosesk z nekaj sto stanovanji. Najpomembnejši so bili Nove Stožice, Mali Grad v Kamniku, stolpiči Črnuče, vile Hrušica, stanovanjsko naselje v Podutiku, Nove Koseze … V njih so vložili nekaj deset milijonov evrov sredstev, zaradi zamrtja nepremičninskega trga pa so zašli v finančne težave.

Izgubili so tudi tako imenovani rešilni posel, gradnjo parkirne hiše Kozolec II. Ljubljanska občina je namreč zaradi nespoštovanja dogovorjenih rokov in neplačevanja podizvajalcev enostransko odpovedala pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.

Prodali hotel Tartini …

Še preden bi januarja letos odločali o predlogu za začetek stečaja, so v ZIL inženiringu očitno našli rešitev. Z upniki so se dogovorili o prodaji večine premoženja.

Ostali so brez znamenitega hotela Tartini, ki se nahaja v središču Pirana. Kupilo ga je podjetje Impaktum, ki ga obvladuje družina Ažman z Bleda. Njegov direktor je Miha Ažman, ki je dolgo časa vodil podružnico BMW v Sloveniji.

Kot smo izvedeli, pa je bila prodaja hotela Tartini del mnogo večjega posla, ki naj bi ZIL inženiring rešil pred bankrotom in mu omogočil, da se posveti izključno inženiringu.

… in stanovanjske bloke v Ljubljani in Novem mestu 

Ažman se je namreč konec lanskega leta prijavil na javni razpis Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in odkupil za več kot 12,5 milijona evrov terjatev do ZIL inženiringa. S tem je postal največji upnik podjetja in njegovo usodo vzel v svoje roke.

Posel je financiral deloma z lastnimi viri in deloma z bančnim posojilom. Pri Addiko Bank (nekdanja banka Hypo) je najel dva milijona evrov vredno posojilo po 2,45-odstotni obrestni meri, ki zapade leta 2027.

DUTB je prodala terjatve do ZIL Inženiringa. Foto: Bor Slana Po nakupu terjatve od DUTB so se obrnili na ZIL inženiring in se z njimi začeli pogovarjati o načinu odplačila dolga, je za Siol.net pojasnil Ažman. Dogovorili so se, da bo Impaktum prevzel določeno premoženje in s tem unovčil del terjatev.

Tako je ZIL inženiring poleg hotela Tartini ostal tudi brez:

• stanovanjskega bloka na Rakovski ulici v Novem mestu, 
• stanovanjskega bloka na Podutiški cesti v ljubljanskih Kosezah,
• pozidanega zemljišča v Rožni dolini, na katerem naj bi zrasla luksuzna vila,
• velikega parkirišča v Dravljah, neposredno ob avtohiši A-Cosmos, in
• skoraj 4000 kvadratnih metrov velikega kmetijskega zemljišča pred Kamnikom.

Ažman: nobenega skritega dogovora z družino Mankoč

Ob tem velja opozoriti, da sta (bili) družina Mankoč, ki je prodala nepremičnine, in družina Ažman, ki jih je odkupila, nekdaj tesno poslovno povezani.

Miha Ažman je namreč v obdobju od 2006 do 2012 vodil slovensko podružnico BMW, družina Mankoč pa ima poleg ZIL inženiringa v lasti avtohišo A-Cosmos, ki je pooblaščeni prodajalec in serviser vozil ter motornih koles BMW.

Ažman zatrjuje, da z družino Mankoč osebni ni povezan in da je A-Cosmos obravnaval tako kot vse druge poslovne partnerje. Zanikal je, da bi jim z odkupom terjatev in sedaj še premoženja ZIL inženiringa pomagal iz finančnih težav. ZIL inženiring tudi ne bo sodeloval pri projektih, ki so jih odkupili, saj imajo lastna inženirska znanja.

"Z družino Ažman nimam nobenih odnosov," je prav tako zagotovil Nestor Mankoč.

BMW in vezani posli z državo

Kljub temu velja spomniti na afero iz leta 2010, ko je BMW pod vodstvom Ažmana hotel vladi Boruta Pahorja donirati 100 novih limuzin BMW serije pet. Šlo je za vezan dogovor, saj naj bi denar, ki bi ga vlada prihranila, porabila za gradnjo sončnih elektrarn na strehah javnih stavb.

Idejni oče dogovora je bil Jure Leben, tedaj uslužbenec vladne službe za podnebne spremembe. Njegova soproga je bila sicer hčerka tedanjega člana uprave A-Cosmosa. Zaradi medijske odmevnosti je posel na koncu padel v vodo.

Leben je danes državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, kamor ga je imenovala vlada Mira Cerarja. In to po tem, ko je leta 2014 moral odstopiti s položaja zaradi razkritja, da se je neupravičeno predstavljal kot magister znanosti.

To sicer ni bil edini vezan posel. BMW je v času Ažmana podobnega sklenil z državno Adrio Airways. Leta 2008 je z njenim predsednikom Tadejem Tufkom (oba sta bila člana združenja Yes) sklenil pogodbo o oglaševanju BMW-ja na trupu enega Adriinih letal in revijah v letalu. Večino posla je BMW plačal s kompenzacijo v obliki 15 minijev.