Torek, 26. 9. 2017, 17.52
7 let, 2 meseca
Revizorjem odprta vrata v Banko Slovenije, a Jazbec se nima česa bati
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,15
1
Državni zbor (DZ) je potrdil dopolnitve zakona o Banki Slovenije, ki uvajajo nadzor računskega sodišča nad banko. Računsko sodišče bo lahko presojalo pravilnost in smotrnost delovanja banke ter njene nadzorniške odločitve o sanaciji bank, a le do uvedbe enotnega nadzora v območju evra novembra 2014.
Poslanci so predlog novele zakona o Banki Slovenije podprli s 56 glasovi za in nobenim proti. Zakon so podprli tudi v NSi, medtem ko ga v SDS niso, a mu tudi niso nasprotovali. Največ pripomb nanj so imeli v Levici, saj po njihovem prepričanju z njim ne bomo dobili odgovora na to, ali je bilo za sanacijo bank porabljenega preveč denarja.
Spomnimo, da se je glavnina sanacije bančnega sistema zgodila leta 2013; konec tega leta sta bila izvedena podržavljenje največjih bank in njihova trimilijardna dokapitalizacija, sledil je prenos terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Pozneje so se pojavili očitki, da so bile slabe terjatve, na katerih je temeljila sanacija, izračunane ob fiktivnih in zgrešenih predpostavkah.
Preberite še:
Bo guverner Jazbec pokoril velikega kritika sporne bančne sanacije
Guvernerjeva nespodobna povabila sodnikom
Kup omejitev za Veselove
Čeprav bo Tomaž Vesel z revizorji ugotovil nepravilnosti, bo lahko guvernerju Boštjanu Jazbecu podal le priporočila, ki jih BS ne bo dolžna upoštevati. Prav tako revizorji ne bodo pristojni za razrešitev članov sveta BS.
Kot napisano v uvodu, bo računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, lahko pregledovalo poslovanje Banke Slovenije, a bodo imeli omejen dostop do dokumentov. Prva omejitev je, da bo revizija zajela le obdobje do uvedbe enotnega nadzora v območju evra novembra 2014. Računsko sodišče bo lahko le do tega datuma pregledovalo nadzorniške odločitve Banke Slovenije, ki so vodile v porabo sredstev iz državnega proračuna.
V koaliciji so ob sprejemu novele menili, da se bo kredibilnost Banke Slovenije lahko povečala le z večjo preglednostjo, poročilo računskega sodišča pa bo lahko pripomoglo k izračunu resnične bančne luknje. A zakon prinaša tudi vrsto omejitev za revizorje.
Banka Slovenije ne bo zavezana predložiti računskemu sodišču poročila o odpravljanju morebitnih razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti, morala pa bo obrazložiti odstopanja.
Računsko sodišče ne bo imelo pristojnosti predlagati razrešitve članov sveta Banke Slovenije in ne bo smelo revidirati tistih dejanj Banke Slovenije, ki jih ta izvršuje kot sestavni del evropskega sistema centralnih bank.
1