Samaras: Grčija ne bo potrebovala nove pomoči

"Leta 2014 bomo naredili veliki korak do izstopa iz programa posojil," je Samaras dejal v televizijskem nagovoru. Grški premier je prepričan, da bo njegova država v prihodnjem letu lahko znova vstopila na mednarodne finančne trge in s tem znova postala normalna država. Kot je zatrdil, bo v novem letu grški dolg znova označen kot vzdržen, zato ne bo potrebe po novih posojilih in rešilnih sporazumih.

Leta 2010 je Grčija dobila 110 milijard evrov posojila Grčija je bila prva država, ki je prejela posojilo EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), in sicer je leta 2010 dobila 110 milijard evrov. Ko se je to izkazalo za premalo, je leta 2012 od mednarodnih posojilodajalcev prejela še 130 milijard evrov pomoči, ob tem pa ji je zasebni sektor odpisal za več kot 100 milijard evrov dolga.

Drugi program pomoči se bo iztekel sredi prihodnjega leta, številni pa so prepričani, da bo problematično grško gospodarstvo potrebovalo še dodatno pomoč. Grčija bo morala namreč prihodnje leto vrniti za 4,4 milijarde evrov posojil, medtem ko njeno gospodarstvo že šesto leto tiči v recesiji, stopnja brezposelnosti pa presega 27 odstotkov. Medtem je Irska ta mesec postala prva od držav, ki so prejele evropsko pomoč in so zaključile program posojil.

EU je Portugalski pripravljena nuditi dodatno pomoč, ko se bo maja prihodnje leto iztekel trenutni program pomoči, a le pod pogojem, da bo nadaljevala z že začetimi reformami.

"Absolutna prioriteta je uspešno zaključiti trenutni program," je v prispevku za časnik Diario Economico zapisal evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn in opozoril, da "mora Portugalska v prihodnjih letih nujno ohraniti proračunsko disciplino in strukturne reforme".

Portugalska se je maja 2011 zatekla k mednarodni finančni pomoči, a je morala v zameno za 78 milijard evrov težak reševalni paket pristati na strogo varčevanje in izvajanje nepriljubljenih reform. To je državo pahnilo v recesijo, zvišalo stopnjo brezposelnosti, pri ljudeh in sindikatih pa sprožilo silovito jezo.

Vlada premiera Pedra Passosa Coelha se tako sooča z vedno večjim nasprotovanjem vladajoči politiki, dodatne težave pa oblastem v Lizboni povzroča še ustavno sodišče, ki je že zavrnilo oz. razveljavilo nekaj pomembnih varčevalnih ukrepov.