Spotkast
Naložbeni navdih
Sreda, 5. 3. 2025, 6.00
7 ur, 48 minut
PODKAST GENERALI INVESTMENTS – NALOŽBENI NAVDIH
Od inženirja do investitorja: izjemna osebna zgodba serijskega slovenskega podjetnika
V tokratnem podkastu Naložbeni navdih, ki ga ustvarjamo v sodelovanju z Generali Investments, smo dobili vpogled v razmišljanje enega od ključnih akterjev v slovenskem podjetniškem ekosistemu. Gregor Rebolj je uspešen, serijski slovenski podjetnik, ki je po uspešnem exitu (prodaja deleža v podjetju, op. p.) stopil v svet investicij in tveganega kapitala. Po formalni izobrazbi diplomirani inženir računalništva in informatike je v svoji karieri prehodil pot od inženirja do podjetnika in nato investitorja, ustanovil in prodal je več podjetij, danes pa se osredotoča predvsem na investiranje v mlada visokotehnološka podjetja. V podkastu sta z voditeljem Petrom Mercem spregovorila o številnih temah, tudi o investiranju.
"Inflacija je glavni požiralec premoženja. Če imaš na banki sto tisoč evrov, ta znesek čez pet let realno ne bo imel enake kupne moči. Ključno je, da denarja ne hraniš pasivno na računu, temveč ga aktivno investiraš. Začni zgodaj in dosledno vlagaj," je med drugim povedal, pri čemer svetuje iskanje alternativ. Pri tem ne zanemarja pomena zgodnjega razumevanja obrestnoobrestnega računa, saj malo po malem vloženo znanje ali delo dolgoročno prinese ogromne rezultate.
Gregor Rebolj danes deluje kot eden ključnih akterjev v slovenskem podjetniškem ekosistemu, predvsem skozi iniciativi Silicon Gardens in Slovenski tehnološki forum. V pogovoru je predstavil, kako in kam investira tako na osebni kot "poslovni" ravni, pri katerih projektih trenutno dela, kako prispeva k razvoju startup scene in kakšne so njegove vizije za prihodnost podjetništva v Sloveniji.
Generali Investments – zavezani finančni pismenosti
V Generali Investments se zavedajo, da je širjenje znanja o financah (tudi s podjetniške perspektive kot v tokratnem primeru) prvi korak k boljši prihodnosti, tako ali drugače pa so zavezani k širjenju finančne pismenosti. Imajo dolgoletno znanje, saj so prva slovenska družba za upravljanje, prejemajo številna priznanja za uspešno upravljanje, svoje znanje pa želijo deliti. Tudi to, kako preudarno ravnati s prihranki, da bodo imeli kar največji donos.
Kot ponosni pokrovitelj serije podkastov, ki izobražujejo o osebnih financah in naložbenih priložnostih, želijo prispevati k povečanju finančne pismenosti Slovencev. Njihov cilj je preprost, a ambiciozen: pomagati ljudem, da svoje prihranke pretvorijo v pametne in donosne odločitve za prihodnost.
PRIJAVA NA POSVET
Od inženirja do investitorja: podjetniška pot Gregorja Rebolja
Eden ključnih projektov Gregorja Rebolja je bilo podjetje Klika, kjer so razvijali inovativne rešitve v času prehoda s spletnih na mobilne tehnologije in tehnologije v oblaku. Njihova ekipa je imela močno tehnično znanje, kar jih je pripeljalo do sodelovanja s Sportradarjem, ki je takrat iskal tehnološkega partnerja. Zaradi odličnega ujemanja so postali soustanovitelji Sportradarja, prejeli delež podjetja in sedež v upravnem odboru. Danes je Sportradar največji ponudnik športnih podatkov na svetu, ki kotira na borzi Nasdaq z ocenjeno vrednostjo približno šest milijard dolarjev. Gregor Rebolj svojo podjetniško pot vidi kot naraven prehod – od inženirja, ki rešuje tehnične izzive, do podjetnika, ki gradi ekosistem, in nazadnje investitorja, ki pomaga mladim talentom rasti in razvijati prebojne tehnologije.
Njegov trenutni glavni fokus je delo v skladu zasebnega tveganega kapitala Silicon Gardens, katerega soustanovitelj je in kjer skupaj z drugimi podjetniki upravljajo že tretji sklad v vrednosti nekaj več kot 30 milijonov evrov. "Investiramo v mlada tehnološka podjetja, pri čemer je moje delo razdeljeno na dva glavna dela. Prvi del je iskanje in podpora novih podjetnikov, pogosto že v fazi, preden sploh ustanovijo svoje podjetje. Ključno je, da smo kot investitorji prisotni zgodaj in pomagamo pri prvih korakih. Drugi del pa je upravljanje že obstoječih naložb, saj imamo v portfelju več kot 60 investicij," razloži.
Med najuspešnejšimi naložbami izpostavlja Flaviar, ki je dosegel 25-kratno povečanje vrednosti, in Cleanshelf, kjer je bil exit prav tako izjemno donosen. Med novejšimi projekti izpostavi Bird Buddy, proizvajalca pametnih ptičjih hišic, ki je lani ustvaril kar 55 milijonov evrov prihodkov.
Investicijski proces in filozofija founders for founders
Meni, da so uspešni podjetniki predvsem tisti, ki znajo svojo vizijo razširiti in misliti dlje od samega izdelka. "Investiranje je izjemno selektiven proces. Trudimo se imeti širši pregled nad startup ekosistemom v Evropi, saj nas tuji investitorji pogosto vidijo kot referenco za regijo nekdanje Jugoslavije. Od sto srečanj le deset podjetij pride v ožji izbor, na koncu pa investiramo v eno ali dve podjetji. Velik del investicij temelji na konceptu smart money, kar pomeni, da investitorji startupom ne ponujamo le kapitala, temveč tudi izkušnje, povezave in strateško usmerjanje. Gre za t. i. koncept founders for founders, torej ustanovitelji za ustanovitelje. Podjetniki, ki so nekaj ustvarili, nato vračajo skupnosti, ne nujno samo s kapitalom, ampak tudi s t. i. smart money, torej z izkušnjami in znanjem. Venture kapital (tvegani kapital, op. p.) ne sme biti zgolj denar, ampak mora vlagatelj prinašati povezave, znanje in strateško vrednost. Naš cilj ni le investirati, ampak postati sklad, ki je podjetjem prinesel največjo dodano vrednost. To je tudi eden ključnih KPI, ki ga zasledujemo," pripoveduje.
Poudarja, da vsa podjetja niso primerna za tvegani kapital – za investicijo morajo imeti globalni potencial in ambiciozne ustanovitelje.
Vpliv umetne inteligence na tehnološke ekosisteme
V Silicon Gardens verjamejo, da bo umetna inteligenca (AI) ključen dejavnik prihodnjih tehnoloških prebojev. Kar 90 odstotkov njihovega portfelja je povezanega z AI, saj priložnosti segajo od avtomatizacije do specializiranih modelov za različne industrije. Kot primer uspešnega AI-startupa izpostavlja Bible Chat, ki razvija digitalno platformo za verske skupnosti. V samo 12 mesecih je startup dosegel 15 milijonov evrov ponavljajočih se prihodkov in deset milijonov uporabnikov, s trenutno ocenjeno vrednostjo 120 milijonov evrov.
Poudarja, da je AI v fazi "hypa", a tisti, ki razvijajo specializirane rešitve, že dosegajo izjemne rezultate. "Najbolj revolucionarne raziskave prihajajo iz podjetij, kot je DeepMind pri Googlu, ki s svojimi modeli spreminjajo bioinformatiko in medicino. AI trenutno sledi eksponentni krivulji razvoja – dolgo se zdi, da napredek poteka linearno, nato pa nenadoma doseže preboj, ki drastično spremeni celotne industrije. Prihajamo v obdobje, ko bodo AI-rešitve za povprečnega človeka videti kot čarovnija, čeprav gre v ozadju za tehnologijo," meni.
Podjetniški ekosistem v Sloveniji in izzivi
Kot aktiven član Slovenskega tehnološkega foruma Rebolj zagovarja sistemske spremembe za izboljšanje podjetniškega okolja v Sloveniji. "Slovenski tehnološki forum želi postati konstruktiven partner vlade in soustvarjalec reform. V Sloveniji bi moralo biti več tehnoloških podjetij s fokusom na globalnem trgu. Pozitivno je, da vlada že upošteva nekatere davčne in sistemske spremembe, a potrebujemo bolj ambiciozne ukrepe, zato vabim vsa visokotehnološka podjetja z močnim izvozom, da se pridružijo forumu. Več ko nas je, močnejši smo. Sodelovanje z vlado je pozitivno in priložnost za skupno izboljšanje podjetniškega okolja v Sloveniji," pove.
Kot pravi, v primerjavi z drugimi državami v regiji Slovenija zaostaja pri davčnih spodbudah in privabljanju tehnoloških podjetij. "Srbija povratnikom za dve leti oprosti plačevanje prispevkov, Poljska pa ponuja davčne olajšave za razvijalce intelektualne lastnine. Slovenija bi morala uvesti podobne ukrepe, da bi okrepila podjetniško okolje in konkurenčnost. Ta sistem je zelo učinkovit, saj jasno spodbuja rast tehnoloških podjetij in prehod s podizvajalskega modela na razvoj lastnih blagovnih znamk."
Sloveniji se morda sploh ni treba osredotočiti na eno samo specializacijo, ampak bi morala spodbujati širši ekosistem podjetij z visoko dodano vrednostjo, nadaljuje. "Ključna težava je, da mladi talenti odhajajo v tujino, kjer najdejo boljše priložnosti in višje plače. To samo po sebi še ni slabo – pridobijo izkušnje, ki bi jih lahko kasneje prinesli nazaj. Težava pa je, da Slovenija nima ustreznega okolja za njihovo vrnitev. Smo edina država v regiji, ki nima razvojne pisarne Googla, medtem ko imajo Hrvaška, Madžarska, Italija in Avstrija že dolgo prisotne multinacionalke. Na primer v Beogradu delujejo Microsoft, Amazon in drugi globalni igralci, ki razvijajo napredne AI-rešitve. To bogati ekosistem in omogoča, da zaposleni po nekaj letih izkušenj ustanovijo lastna podjetja – nekaj, kar v Sloveniji še ni sistemsko podprto," pravi Gregor Rebolj.
Meni, da bi "Slovenija morala oblikovati prospekt za globalne tehnološke velikane, ki bi jasno predstavil konkurenčne prednosti Slovenije – dostopnost kadrov, stroške poslovanja, obdavčitev in poslovno infrastrukturo. IT-sektor ne potrebuje veliko, le dobro povezano poslovno okolje, zato bi morali identificirati šibke točke in jih sistemsko izboljšati. Le tako lahko preprečimo, da bi slovenski talenti in podjetja iskali priložnosti drugje."
Odnos do davkov in ali imamo miselnost pomanjkanja ali miselnost rasti
Gregor Rebolj je v podkastu Generali Investments – Naložbeni navdih izpostavil, da je po njegovem mnenju v Sloveniji odnos do davkov težaven. Meni, da še vedno velja zastarela miselnost, po kateri so davki nekaj, kar duši ljudi. Namesto tega bi jih morali videti kot orodje za financiranje ključnih storitev – zdravstva, izobraževanja, pokojninskega sistema. Navdih vidi v finskem modelu, kjer so davčne informacije javne, kar povečuje odgovornost in solidarnost med prebivalci.
"Če želimo izboljšati sistem v Sloveniji, ne gre le za njegovo razgradnjo in ponovno sestavljanje, ampak za spremembo miselnosti, davki ne smejo biti nekaj, čemur se je treba izogibati, ampak orodje za gradnjo boljše države," razlaga Gregor Rebolj.
Z voditeljem podkasta Petrom Mercem sta se v podkastu dotaknila tudi učinkovitosti gospodarstva na primeru podjetja Sportradar, pri katerem večina prihodkov ostane v Sloveniji prek plač, davkov in storitev. "Ključno vprašanje je, koliko dejansko ustvarjamo doma ter koliko kupujemo slovenske izdelke in storitve. Če večino porabimo za uvožene izdelke, to slabi domače gospodarstvo in povečuje odvisnost od tujine. Slovenski kontekst zahteva trajnostne gospodarske reforme. Namesto da se osredotočamo zgolj na varčevanje in višanje davkov, bi morala biti prednostna naloga dvig dodane vrednosti, privabljanje investicij in rast domačih podjetij," svetuje.
Poudaril je, da v Sloveniji pogosto prevladuje miselnost pomanjkanja (scarcity mindset), ob kateri ljudje informacije in priložnosti raje zadržujejo zase. Nasprotno pa v podjetniškem svetu uspeva tistim, ki delujejo z miselnostjo rasti (abundance mindset) in gradijo močne poslovne mreže. Sklenil je, da je proaktivno razmišljanje ključno. "Pametne investicije v infrastrukturo in inovacije so dolgoročno boljše rešitve kot zgolj varčevanje in rezanje stroškov, saj lahko napačni rezi pripeljejo do negativne spirale za celotno gospodarstvo," je zatrdil, pri čemer se je navezal tudi na program zmanjševanja javne porabe v ZDA DOGE, ki ga zagovarja Elon Musk in temelji na principu "razstavi in sestavi znova".
Kako vzgojiti več podjetnikov v Sloveniji?
Peter Merc in Gregor Rebolj sta v podkastu Generali Investments – Naložbeni navdih spregovorila tudi o tem, kako v Sloveniji vzgojiti še več (mladih) podjetnikov. Kako lahko gradimo podjetništvo pri mladih in jih spodbudimo k podjetniškemu razmišljanju? Tudi če izboljšamo podjetniško okolje, bomo še vedno potrebovali posameznike, ki bodo znali to izkoristiti. V športu velja pravilo, da za razvoj vrhunskih talentov potrebuješ široko bazo športnikov – ali lahko podobno logiko uporabimo tudi pri podjetništvu? Kako lahko v Sloveniji ustvarimo večji bazen mladih podjetnikov, še posebej ob upadanju števila prebivalstva? Kako graditi na tem, kar že imamo? Preverite v podkastu.
Gledano v celoti pa glede omenjene tematike Gregor Rebolj poudarja, da je ena izmed stvari, ki jih ne moreš spremeniti čez noč, a predstavlja veliko težavo, naš šolski sistem, ki še vedno ni prilagojen sodobnim izzivom. "To pa verjetno ni le slovenska, ampak globalna težava. Težavo vidim v tem, da se v šolstvu še vedno pripravlja ljudi predvsem za vloge delavcev, namesto da bi se jih učilo prilagodljivosti in proaktivnega razmišljanja. Svet postaja vse bolj dinamičen, zato je ključno, da se posameznik zna sam odločati, prilagajati spremembam in raziskovati nove možnosti," je prepričan.
Še posebej poudarja pomen radovednosti, ki je pri otrocih naravna, a jo šolski sistem pogosto zatre. Pri tem se spominja osebne zgodbe iz prvega razreda, v katerem je učiteljici nenehno postavljal podvprašanja, kar je ona dojemala kot težavo namesto kot znak vedoželjnosti. "Ključna naloga izobraževanja bi morala biti spodbujanje otroške radovednosti, ne njeno zatiranje," zatrdi Rebolj, ki je v pogovoru kot enega večjih izzivov v Sloveniji omenil tudi pomanjkanje dostopnih stanovanj za mlade, kar neposredno vpliva na nizko rodnost in odhajanje mladih v tujino.
Miselnost hitrih rezultatov in vztrajnost
Uspešen podjetnik sicer poudarja, da je pomembno mladim pokazati širši spekter možnosti. V nasprotju s tradicionalnim pristopom, pri katerem so starši otroke pošiljali v tovarne, da bi jih pripravili na težko delo, sam hčerko in njene vrstnike vsako leto pelje na obiske startupov, da vidijo, kaj vse je mogoče, in se začnejo zgodaj zavedati različnih kariernih priložnosti. "Trenutno jo predvsem spodbujam k uporabi različnih AI-orodij, saj verjamem, da bodo ključna za prihodnost. Zanimivo je, da je bil tudi Google ob svojem nastanku sprejet s skepticizmom – učitelji so se bali, da si učenci ne bodo več zapomnili podatkov, saj jih lahko preprosto poiščejo. Danes je jasno, da je brez iskalnikov skoraj nemogoče delovati. Enako velja za umetno inteligenco – vprašanje ni, ali jo bomo uporabljali, ampak kako se bomo naučili pametno delati z njo," meni.
Meni, da je velika težava današnje miselnosti želja po hitrih rezultatih brez truda. "Ljudje pogosto iščejo bližnjice in želijo najmanjši mogoči vložek za največji dobiček, kar dolgoročno ni vzdržno. Pravi uspeh zahteva konstantno delo in disciplino, tudi v trenutkih, ko motivacije zmanjka. Pomembno je ustvariti ritem in dolgoročno vztrajati, saj se najboljši rezultati pokažejo šele po letih doslednega dela," verjame zanimiv gost podkasta Generali Investments – Naložbeni navdih.
Investicije in miselni proces po prodaji podjetja: kako naprej?
Sogovornik je v podkastu tudi opisal, kako je po prodaji podjetja razmišljal o naslednjih korakih. Nenadoma se je znašel v položaju, ko je imel finančno varnost, vendar se ni hotel brezglavo podati v nove projekte. Zavestno si je vzel od šest do dvanajst mesecev za razmislek, potovanja in urejanje življenja. "Po exitu sem si vzel čas za razmislek. Zelo hitro te lahko posrka v nove projekte, a sem se zavestno odločil, da si bom vzel od šest do dvanajst mesecev za ureditev življenja, potovanja in premislek o naslednjih korakih. Glede samega upravljanja portfelja sem večino sredstev razporedil v pasivne investicije, ki ne zahtevajo moje pozornosti. Moj glavni fokus pa ostaja tvegani kapital, saj me zanima podjetništvo in lahko tu prispevam največ."Pa se je njegov način razmišljanja v letih kaj spreminjal? "Mogoče ena stvar, ki se hitro zgodi – kot podjetnik imaš naravno željo, da greš v aktivne zgodbe, ker ti je to blizu. Ampak pri tem moraš biti previden. Če imaš naenkrat odprtih pet različnih zgodb, se boš samo raztrgal in na koncu boš prav tako nesrečen, kot če ne bi imel ne denarja ne časa za druge stvari. Pazi, da ne boš imel preveč aktivnih naložb, je bil eden ključnih nasvetov, ki sem jih vzel resno."
Največji del njegovega portfelja je v delniških trgih in private equity, kjer vlaga v zasebna podjetja z namenom njihove rasti. "To pomeni, da podjetja bodisi organsko rastejo bodisi dokupijo druga podjetja v isti panogi in tako povečajo svojo vrednost. Cilj je, da čez deset let dosežejo dovolj veliko vrednost za uspešno prodajo. Neposredne investicije zahtevajo preveč časa in angažiranosti, zato sem se odločil za vlaganje prek skladov, ki jim zaupam. V regiji ta način investiranja postaja čedalje bolj priljubljen, saj se veliko vlaga v infrastrukturo, kot so na primer solarne elektrarne."
"Inflacija je glavni požiralec premoženja"
Vlaganje po njegovem mnenju ni nujno usmerjeno v povečevanje premoženja, ampak (tudi) v ohranjanje vrednosti kapitala. "Vlaganje na splošno ni nujno namenjeno samo ohranjanju vrednosti; lahko se ga uporabi tudi za povečevanje premoženja. Ampak v mojem primeru sem se odločil za strategijo ohranjanja realne vrednosti kapitala, kar načeloma pomeni manj tvegane naložbe. Seveda za razliko od venture kapitala," pove in doda:"Glavni požiralec premoženja je inflacija – če imaš na banki sto tisoč evrov, ta znesek čez pet let realno ne bo imel enake kupne moči. Slovenske banke ponujajo izjemno nizke obrestne mere na depozite v primerjavi s hrvaškimi, kjer bolje razumejo pomen pričakovanega donosa."
Svetuje torej iskanje alternativ, pri tem pa ne zanemarja pomena zgodnjega razumevanja obrestnoobrestnega računa, saj malo po malem vloženo znanje ali delo dolgoročno prinese ogromne rezultate. Primerjavo naredi s športom – če vsak dan treniraš, rezultati ne bodo vidni takoj, a čez leto ali pet let bo razlika ogromna. "Enako velja za poslovni in finančni svet, kjer je potrpljenje ključno. Obrestnoobrestni račun je ključni dejavnik dolgoročnega investiranja, ki ga ljudje pogosto podcenjujejo. Če imaš letni donos osem odstotkov, se ti investicija v desetih letih skoraj podvoji, v 20 letih pa še bolj eksponentno naraste. Glavna lekcija, ki jo želim prenesti naprej, je preprosta: začni zgodaj in dosledno vlagaj. Že če pri dvajsetih začneš dajati prihranke na stran, se ti bo to pri štiridesetih zelo poznalo. Ključno je, da denarja ne hraniš pasivno na računu, temveč ga aktivno investiraš," svetuje ugleden gost podkasta.
In kaj Gregor Rebolj meni o kriptovalutah, zlatu? Preverite v podkastu.
Gregor Rebolj o resničnem bogastvu ter ključnih izzivih Evrope in Slovenije
Gregor Rebolj sicer verjame, da bogastvo ni le denar, temveč ga sestavlja več dimenzij, ki skupaj določajo kakovost življenja – predvsem čas, zdravje, mentalna stimulacija ter družina, prijatelji in skupnost. "Kar zadeva denar, je pomemben predvsem v fazi, ko omogoča stabilnost in svobodo, vendar sčasoma izgubi svojo moč. Večina ljudi si ga vedno želi nekajkrat več, kot ga že ima, ne glede na svoje premoženje, kar pomeni, da popolne finančne zadovoljitve v resnici ni," razloži.
Za konec je voditelj podkasta Gregorja Rebolja izzval z vprašanjem, kje bo Slovenija leta 2030. "Jaz sem seveda optimist in res si želim, da bi Evropa v sebi našla moč, da prepozna, da moramo na določenih področjih stopiti skupaj in potegniti odločne poteze. Evropa stoji na razpotju, na katerem mora prepoznati svojo moč in se odločiti za bolj odločne poteze, če želi dolgoročno ostati konkurenčna. Velik del digitalnega gospodarstva danes temelji na ameriških tehnoloških velikanih, kot so Google, Meta, Apple in Amazon, ki poberejo znaten del prihodkov podjetij prek oglaševanja, provizij na aplikacijskih platformah in storitev v oblaku. Ta odliv kapitala pomeni, da Evropa v digitalnem svetu deluje kot nekakšen črpalni sistem, ki bogati tuje korporacije, medtem ko se sama spoprijema s pomanjkanjem investicij v lastne tehnološke ekosisteme," meni.
Dodaja, da je tehnološka suverenost eden ključnih dejavnikov, ki bi lahko omogočil večjo neodvisnost Evrope. "Pomembno je, da Evropa razvija lastne platforme in tehnologije, saj trenutni trendi kažejo, da bosta umetna inteligenca in digitalizacija vse bolj vplivali na različne panoge – od programerjev do pravnikov in zdravnikov. Če ne bomo vlagali v lastne rešitve, se bomo znašli v položaju, v katerem bomo za dostop do teh tehnologij plačevali velikanske zneske tujim podjetjem, s čimer bomo še naprej izgubljali lastno ekonomsko moč. Poleg tehnološkega razvoja pa se je treba zavedati tudi demografskih in socialnih izzivov. Ob naraščajočih trendih izseljevanja mladih talentov in nezmožnosti zagotavljanja dolgoročne stabilnosti pokojninskih sistemov se postavlja vprašanje, ali bomo v prihodnosti odvisni od denarnih nakazil iz tujine. Brez ustreznih sistemskih reform in večje osredotočenosti na izvozna podjetja, ki prinašajo kapital nazaj v Slovenijo, se lahko znajdemo v položaju, v katerem bodo ekonomske priložnosti in inovacije uhajale iz regije," pojasnjuje.
Da bi preprečili ta negativni scenarij, "potrebujemo agresivnejši razvojni pristop, ki ne bo temeljil le na počasnih, postopnih spremembah, ampak na konkretnih ukrepih za podporo podjetjem, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Slovenija mora staviti na podjetja, ki izvažajo in konkurenčno nastopajo na globalnih trgih, saj so ta ključ do ekonomske stabilnosti in rasti. Ključno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je, ali bomo prihodnost zgolj opazovali ali bomo aktivno soustvarjali in oblikovali lastno tehnološko neodvisnost," meni Gregor Rebolj in sklene: "Kje bo Slovenija do leta 2030, je odvisno od tega, ali nam bo uspelo postaviti močna podjetja, ki ne bodo le delala za domači trg, ampak bodo uspešno izvažala svoje znanje in produkte v tujino. To je edini način, da ostanemo konkurenčni in ne postanemo le potrošniki globalnih tehnologij, ampak tudi ustvarjalci."
Želite izvedeti več?
Želite investirati in ne veste, kako začeti? Finančni svetovalci Generali Investments vam bodo na osebnem brezplačnem finančnem posvetu pomagali razumeti in sestaviti osebni portfelj glede na vaš namen plemenitenja prihrankov, čas, ki ga imate na voljo, in nagnjenost k tveganju. Svetovali vam bodo strokovnjaki s področja plemenitenja prihrankov v investicijskih skladih, podprti s kakovostnimi informacijami o dogajanjih na posameznih kapitalskih trgih. Izhajali bodo iz vaših osebnih preferenc, finančnega horizonta in vaše tolerance do tveganja.
PRIJAVA NA POSVET
Ne zamudite novih epizod podkasta Naložbeni navdih
Če želite izvedeti več, se nam pridružite tudi v naslednji epizodi, kjer bomo raziskali nove teme in zgodbe iz sveta financ.
Spotkast lahko spremljate tudi na YouTubu ali na vseh najbolj priljubljenih platformah za avdiovsebine: Spotify, Apple Podcasts, Pocket Casts, Audible, Amazon Music ...
