Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
23. 9. 2017,
4.02

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

48

Natisni članek

Natisni članek

preiskovalna komisija DZ Državni zbor Matjaž Kovačič NLB NKBM

Sobota, 23. 9. 2017, 4.02

7 let, 2 meseca

Se mu bo vrnil spomin, zakaj je 100 tisoč ljudi izgubilo lastništvo v banki?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

48

NKBM, IPO | Foto STA

Foto: STA

Prihodnji parlamentarni teden se bo začel z zaslišanjem Matjaža Kovačiča in Aleša Hauca, nekdanjih predsednikov uprave Nove KBM. Zakaj je preiskava dogajanja v banki, kjer premoženja ni izgubila le država, ampak že pred tem več kot 100 tisoč državljanov, prišla na vrsto šele na koncu dela državnozborske komisije, ki jo vodi poslanec največje opozicijske stranke Anže Logar? Skoraj dvajsetletni pregled dogajanja v tej banki in okoli nje ponuja jasen odgovor.

Leta 2007 je bila Slovenija na vrhuncu borzne evforije. V delnice so se zlivale reke denarja.

Kupovali so jih vsi: od menedžerjev, ki so lastninili podjetja, do običajnih ljudi, ki so jih premamili visoki zaslužki. Ti so bili skoraj zajamčeni, saj z nakupom delnice pravzaprav ni bilo mogoče zgrešiti. In le kaj bi lahko bila bolj zaupanja vredna naložba kot druga največja državna banka.

Nič bolj ne simbolizira tega obdobja kot vrste ljudi, ki so jeseni istega leta stali ure in ure v vrstah pred poslovalnicami Nove KBM, takrat druge največje slovenske banke.


Preberite še:

Varuh tranzicijskega "svetega grala, ki je izgubil spomin

Ameriško čiščenje Haučevih kadrov v NKBM


Kupovali delnice tudi za otroke

Osvežimo si spomin. Prva vlada Janeza Janše se je odločila banko, ki je bila pred tem v izključni lasti države, pred desetimi leti deloma privatizirati. Po načrtu bi država v Novi KBM ohranila nekaj več kot 50-odstotni delež. Preostale delnice je v okviru prve javne ponudbe ponudila v odkup prebivalcem Slovenije. 

Sledili so prizori, ki se zdijo danes nepredstavljivi. V poslovalnice NKBM je drlo staro in mlado. Nekateri, tudi številni znani Slovenci, so želeli kupiti za 50 tisoč evrov delnic po ceni 27 evrov. Spet drugi so jih kupovali za svoje mladoletne otroke. Težava je bila le ena: na voljo ni bilo dovolj delnic za vse.

Na koncu je 110.522 ljudi kupilo za 129 milijonov evrov delnic. Skupaj je država s prodajo polovičnega deleža banke iztržila skoraj 264 milijonov evrov kupnine. Za ta denar bi lahko zgradila tri pediatrične klinike, dve hidroelektrarni, avtocestni odsek Draženci–Gruškovje ali projekt Emonika, ki predvideva gradnjo ljubljanske železniške postaje.

Matjaž Kovačič je vodil NKBM med letoma 2005 in 2011. | Foto: Marko Vanovšek Matjaž Kovačič je vodil NKBM med letoma 2005 in 2011. Foto: Marko Vanovšek

Kovačiču nagrada, delničarji izbrisani

Le nekaj mesecev zatem je Matjaž Kovačič, tedanji predsednik uprave NKBM, iz rok predstavnika investicijske družbe East Capital, največjega tujega lastnika banke, prejel nagrado za najboljšo javno prodajo delnic v vzhodni Evropi.

Vsi vemo, kako se je veselica končala. Delnic, ki so jih takrat vplačevali vlagatelji, že nekaj let ni več. Izbrisane so bile med sanacijo NKBM, ki je državo leta 2013 stala 870 milijonov evrov.

NKBM je danes v lasti ameriškega finančnega sklada Apollo Global Management. Za vso banko je plačal 250 milijonov evrov –manj, kot je država leta 2008 iztržila le za slabo polovico delnic.

Vse to je ob sumih številnih spornih poslov, ki so predmet kazenskih in sodnih postopkov, interesnih spregah, ki jih je spletel okrog banke, in potopu banke pod bremenom slabih posojil dediščina Matjaža Kovačiča.

Strm karierni vzpon

Kovačič je predstavnik generacije, ki ji je zamenjava ekonomskega sistema v začetku devetdesetih let odprla številna vrata. Njegov karierni vzpon ne bi mogel biti bolj strm. Poklicno pot je začel v podjetju Gorenje Metalplast, kjer je v letu dni postal finančni direktor, nato pa že finančnik v koncernu Gorenje.

Matjaž Kovačič je bil sprva kader Marjana Podobnika, nekoč drugega človeka vlade. | Foto: Simon Plestenjak Matjaž Kovačič je bil sprva kader Marjana Podobnika, nekoč drugega človeka vlade. Foto: Simon Plestenjak Vmes je še magistriral z analizo posojilne sposobnosti podjetja, torej področjem, ki NKBM v njegovem obdobju – milo rečeno – ni šlo dobro od rok.

V Novo KBM, ustanovljeno na pogorišču stare Kreditne banke Maribor, ki je v težave zabredla zaradi sesutja Tama, Metalne in drugih podjetij na območju Maribora, je Kovačič prišel leta 1995. Takrat je bila v postopku sanacije. Sprva je vodil sektor upravljanja tveganj, nato pa ptujsko podružnico banke, ki je v obdobju domače "tajkunizacije" dobila prizvok kraja, kjer je mogoče marsikaj urediti.

Že julija 1997, po koncu prve sanacije, je prišel v upravo banke. Imel je "pravo" politično zaledje, saj je veljal za kader Marjana Podobnika, tedanjega predsednika Slovenske ljudske stranke (SLS) in podpredsednika vlade Janeza Drnovška.

Politično zaledje: od SLS k SDS

Njegovo imenovanje, sprva celo na položaj predsednika uprave, je močno odmevalo. Kritiki so mu zaradi rosnih 29 let očitali neizkušenost. Eden od članov tedanje uprave Darko Tolar, pozneje državni sekretar pri ministru za finance Antonu Ropu, pa je takoj po imenovanju odstopil, saj s Kovačičem ni želel sodelovati. Vodenje banke je prevzel Jože Glogovšek.

A medtem ko je vodilni kader prihajal in odhajal iz banke, ki se je v primerjavi z Novo Ljubljansko banko (NLB) v obdobju Drnovškove vlade izognila (delni) privatizaciji, je Kovačič ostal. Predsednik uprave banke je postal maja 2005, v obdobju prve Janševe vlade. Njegovo imenovanje je bilo eno od prvih v takratnem kadrovskem cunamiju.

Na položaju je zamenjal Črtomirja Mesariča, ustanovnega člana Foruma 21, ki je bil bližje levici. Kovačič teh "težav"(nikoli) ni imel. Dobro je bil zapisan pri Borutu Petku, tedaj prvi kadrovski osti predsednika vlade, ki je prihajal iz Maribora, z "domačega terena" banke.


Preberite še:
V slovenska podjetja se seli mafijski kapital

Off-shore mreža srbskega tajkuna, ki naskakuje slovensko banko


Kaj je Bajuk vedel že leta 2005

Hkrati je bilo Kovačičevo imenovanje velik poraz pokojnega ministra za finance Andreja Bajuka, ki je na tem položaju želel videti pokojnega Aleša Žajdelo, pozneje direktorja Abanke.

Nekdanji minister za finance Andrej Bajuk si je v obdobju mandata mandata prve vlade Janeza Janše želel Kovačičeve zamenjave.  | Foto: STA , Nekdanji minister za finance Andrej Bajuk si je v obdobju mandata mandata prve vlade Janeza Janše želel Kovačičeve zamenjave. Foto: STA , Kadarkoli se je Bajuk zapletel v spopad s Kovačičem, na primer o slabem poslovanju banke, spornih nabavah informacijskih sistemov, različnih pogledih na vlogo banke v finančnih stebrih ali načinu izpeljave privatizacije, je šef NKBM našel pot do Janševega kroga ali celo neposredno do predsednika vlade. Vedno znova se je Bajuk moral umakniti.

"Od 'naših' dobivam le zahteve za sponzorstva in veliko količino batin," je Kovačič že oktobra 2005 v enem od dopisov kabinetu predsednika vlade potožil nad Bajukom.

Majhna, srečna družina iz Maribora

Maribor se je v drugi polovici prejšnjega desetletja hitro spreminjal. Mesto, največja žrtev gospodarske tranzicije v devetdesetih letih, je odkrilo novo industrijo – finančno.

Kovačič je bil kot šef ključne finančne institucije v Mariboru v jedru omrežja direktorjev, ki so lastninili podjetja, finančnih holdingov, ki so delnice "parkirali" zase ali za koga drugega (Pom-Invest Ivana Vizjaka, Zvon Ena Holding, Julius Fond Lea Ivanjka), gradbincev, ki so napihovali nepremičninske balone (Konstruktor VGR Marjana Pintarja, MTB Blaža Mlinariča, CPM Janeza Škoberneta), lokalnih politikov, ki so se ob polni mizi nadejali "priboljškov", in profesorjev, ki so tej spregi na različne načine (ne)vede krili hrbet (Dušana Jovanoviča, Boruta Bratine in drugih z mariborske univerze).

Borut Bratina v javnosti pogosto komentira, kaj bi bilo lahko pri delovanju posameznih podjetij ali institucij spornega. V NKBM je sedel v revizijski komisiji nadzornega sveta, ki je kril hrbet Matjažu Kovačiču. | Foto: STA , Borut Bratina v javnosti pogosto komentira, kaj bi bilo lahko pri delovanju posameznih podjetij ali institucij spornega. V NKBM je sedel v revizijski komisiji nadzornega sveta, ki je kril hrbet Matjažu Kovačiču. Foto: STA , To je bila mariborska različica "majhne, srečne družine"–  novodobne elite, ki naj bi (za)vladala mestu. A Kovačič nikoli ni pozabil, kakšna so pravila igre. Vedel je, da bodo o njegovi usodi odločali v Ljubljani.

"Če kdo misli, da so člani nadzornih svetov treh največjih bank, Petrola in drugih državnih družb imenovani brez soglasja politike, se spreneveda ali ne živi v tej državi," je pred leti dejal na zaslišanju v državnem zboru.

Tudi zato je že nekaj mesecev pred sestopom prve Janševe vlade iskal in nato tudi našel stike do Socialnih demokratov (SD), bodoče nove vladajoče stranke. "Celoten politični bazen želi podobno imeti roko nad bankami in gospodarstvom, od posameznika pa je odvisno, koliko je v svojih ravnanjih spreten ali nespreten," je Kovačič podučil poslance.

Operacija Hrvaška

V okolju, ki ekscesov ni nadzorovalo, ampak jih je celo spodbujalo, se je pregovorno drzni Kovačič znašel kot riba v vodi. Od vsega začetka je imel vizijo, da bi bila NKBM regijska banka. To je počel na sila nenavaden način; ali s čudnimi nakupi bank (v Srbiji je kupil lokalno banko Credy iz Kragujevca) ali pod krinko, da Hrvaška zaradi spora glede varčevalcev NLB ni naklonjena vstopu slovenskih bank, zato se mora tja širiti prek nepremičninskih poslov.

Leta 2006 se je začela "operacija Hrvaška". Šlo je za serijo nenavadnih nepremičninskih poslov, ki so tekli po istem vzorcu.

  • Novoustanovljena podjetja na Hrvaškem, v lasti tamkajšnjih državljanov, med katerimi so bili tudi poslovneži iz vrst vladajoče Hrvaške demokratične stranke (HDZ), so najela posojila Nove KBM.
  • S tem denarjem so podjetja na izbranih lokacijah na območju Zagreba, Slavonije ali Dalmacije od lokalnih prebivalcev odkupila zemljišče. To je bilo njihovo edino premoženje.
  • Nato je družba Multiconsult (pozneje preimenovana v KBM Projekt), ki je bila v lasti Skupine NKBM, od hrvaških državljanov po precej višjih cenah odkupila projektna podjetja. Ti so tako v razmeroma kratkem času na račun NKBM skupaj ustvarili skoraj 30 milijonov evrov dobička. Na večini teh zemljišč se nikoli ni zgradilo nič.

NKBM se je v sporne posle na Hrvaškem zapletala, ko je bil v Sloveniji na oblasti Janez Janša, na Hrvaškem pa Ivo Sanader (levo). | Foto: STA , NKBM se je v sporne posle na Hrvaškem zapletala, ko je bil v Sloveniji na oblasti Janez Janša, na Hrvaškem pa Ivo Sanader (levo). Foto: STA ,

Kovačič Janši: Bravo za rezultate, ki jih dosegate

Ti posli, ki so jih pozneje preiskovali kriminalisti, so že leta 2007 vzbudili pozornost Andreja Bajuka. A pričakovanega odločnega odziva tedanjega predsednika vlade ni bilo. Pozneje se je izkazalo, zakaj ne.

Kovačič je bil namreč v rednih stikih z Janšo oziroma njegovim tajnikom Borutom Petkom. Elektronska sporočila, ki so del sodnega spisa, do njim pa smo se dokopali že spomladi 2015, dokazujejo, da je bil tedanji "nadzorni svet" banke v resnici kabinet predsednika vlade in da je bil Kovačič politični nastavljenec, ki je pri obrambi svojega položaja pokazal vse svoje značajske lastnosti.

Pri tem je najbolj izstopala zaigrana servilnost. Kovačiču se namreč kljub precejšnjim naporom ni uspelo včlaniti v SDS, zato je moral Janši svojo lojalnost neprestano dokazovati. "Bravo za rezultate, ki jih dosegate zadnje tri mesece. Očitno delate dobro in prave stvari," mu je Kovačič februarja 2008 pihal na dušo.

Le mesec dni pozneje pa je v sporočilu Janši zapisal: "Danes zvečer imam sestanek na temo akvizicije na Hrvaškem, o kateri sva govorila na letalu. Bom sproti obveščal, kako stvar teče."

Letalo na Kajmanske otoke

Kovačič je bil na varnem. NKBM je izdatno kreditirala Konstruktor, takrat najljubšega gradbinca mariborskega SDS. Od te družbe je odkupila Hotel Slavija, čeprav v resnici ni vedela, kaj naj z njim počne, več let pa ga je neuspešno prodajala.

Oglaševalske evre je NKBM kot še vrsta drugih državnih podjetij preusmerila v podjetje Media polis v lasti Božidarja Novaka, ki je nekaj časa veljal za novega Francija Zavrla, takrat še solastnika največje oglaševalske agencije Pristop.

Nova KBM je na Hrvaškem izgubila skoraj 30 milijonov evrov.  | Foto: Nova KBM je na Hrvaškem izgubila skoraj 30 milijonov evrov. Kar je bilo morda najpomembneje, v tistem obdobju se je pripravljala prodaja polovice Nove KBM, nad katero je SDS želela imeti roko. Poleg prebivalcev so bili namreč pomembni kupci teh delnic tudi tuji finančni skladi, registrirani v davčnih oazah. Ti so v primerjavi s sto tisoč Slovenci z delnicami dobro zaslužili. Po tem, ko so jih kupili po 28 evrov, so jih v prihodnjih tednih preprodajali po krepko višjih cenah, tudi do 42 evrov. Takoj po njihovem odhodu iz lastništva se je tečaj delnice začel sesuvati.

Seznam teh skladov je Kovačič usklajeval s kabinetom predsednika vlade. Ali je leta 2007 v delnicah NKBM, ki so jih kupovali "institucionalni vlagatelji", končal tudi denar iz Slovenije, ni mogoče dokazati. V tistem času je bilo mogoče slišati različne zgodbe. Recimo o letalu, ki je nekaj dni po prodaji delnic NKBM z Brnika poletelo neposredno na Kajmanske otoke, znano davčno oazo na Karibih.

Prav tako nikoli ni bilo jasno, ali se je v delnice NKBM "prelil" tudi denar iz poslov na Hrvaškem. Kriminalisti so ugotovili le, da je del denarja končal pri podjetjih, ki so povezana s Tomislavom Blagusom, direktorjem družbe Multiconsult. Njen nadzorni svet je v času teh poslov vodil Kovačič, zato (mu) je težko verjeti, da zanje ni vedel.

(Skoraj) vsi so branili Kovačiča

V vsakem primeru je Kovačič počel vse, da bi se po hrvaških poslih čim manj brskalo. Okrog NKBM je na vseh ravneh zrasel betonski zid, ki je preprečeval uhajanje informacij.

Nadzorni svet NKBM je leta 2009, ko je bil na čelu vlade že Borut Pahor, že pridobil revizijo hrvaških poslov, a je po tem, ko je njegovo vodenje prevzel Danilo Toplek, član SD s Ptuja, ni več obravnaval. V njem je sedela tudi Alenka Bratušek, takrat še uslužbenka ministrstva za finance, ki nikoli ni bila naklonjena Kovačičevi zamenjavi. 

Na dnevni red je prišla šele leta 2011, ko je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) imenovala štiri nove nadzornike NKBM (in odstavila Bratuškovo), na posle pa je postala pozorna tudi Banka Slovenije. Od takrat je od prvih hrvaških poslov minilo že pet let. Aleš Hauc je vodenje NKBM prevzel leta 2012. | Foto: Bor Slana Aleš Hauc je vodenje NKBM prevzel leta 2012. Foto: Bor Slana

A čas so kupovali še naprej. Kriminalisti so na Kovačičeva vrata prvič potrkali šele avgusta 2012, ko je banko že vodil izbranec SDS Aleš Hauc. Hišni odvetnik NKBM je takrat postal Franci Matoz, avtor enega od pravnih mnenj, ki so ščitila Kovačiča pri poslih na Hrvaškem.

V istem obdobju je Primož Britovšek, pooblaščenec za varnost v banki in nekdanji uslužbenec Sove, pogosto obiskoval Zagreb. Zakaj, uradno nikoli ni bilo mogoče izvedeti. Britovšek se je najmanj enkrat sestal z direktorjem Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darkom Majheničem, v rednih stikih pa je bil tudi s kriminalisti.

Obtoženih 13 oseb

Dobra tri leta pozneje je mariborsko sodišče razveljavilo sklep o uvedbi sodne preiskave proti Kovačiču, saj ta naj ne bi delal v korist tretjih oseb. To je razburilo tožilstvo, ki je že pred tem zaradi konflikta interesov zahtevalo izločitev sodnika poročevalca Zlatana Dežmana. Ko je tej zahtevi ugodilo šele višje sodišče, Dežmanove naloge pa je prevzela sodnica Tanja Rot, je sodišče za odločitev o razveljavitvi preiskave potrebovalo le osem delovnih dni.

Sodna preiskava, ki jo je vodil preiskovalni sodnik Slavko Gazvoda, je bila znova uvedena lani spomladi in nato konec decembra razširjena na skupaj trinajst obdolžencev. Končala se je junija letos, do takrat pa je sodišče zaslišalo okoli 50 prič. Isti mesec je specializirano državno tožilstvo vložilo obtožnico proti 13 fizičnim osebam.

Denar v vrečkah in trojni umor

Kje je končal denar, še vedno ni jasno. Na premoženju osmih hrvaških državljanov so tamkajšnji organi vpisali zaznambe prepovedi razpolaganja. Več milijonov naj bi šlo čez Blagusove račune v Avstriji, približno pet milijonov evrov pa je bilo na eni od švicarskih bank. Velik del naj bi izginil v vrečkah ali kovčkih z gotovino.

Posli NKBM so na Hrvaškem že terjali krvni davek. Eden od osumljenih je tudi Kemal Keranović iz Šibenika, kjer je bilo eno od zemljišč. Aprila letos je v trojnem umoru izgubil starše. Hrvaške oblasti storitve umora sumijo Borisa Luketo, ta je Keranovića terjal zaradi neplačila dobrih 400 tisoč evrov dolga. Zanimivo je, da je prav toliko znašala korist, ki naj bi jo v poslih z NKBM pridobil Keranović. To pa bi lahko bil nov dokaz, da je bil v resnici slamnata oseba.

To sicer ni edini nenavadni dogodek, povezan z NKBM. Konec leta 2011 je bila namreč Manja Skernišak, dolgoletna članica Kovačičeve uprave, huje poškodovana v prometni nesreči, o kateri so krožile številne govorice.

Alenka Bratušek je vodila vlado v obdobju sanacije bank. Štiri leta pred tem je sedela v nadzornem svetu NKBM, ki je Kovačičeve hrvaške posle pomagal pomesti pod preprogo.  | Foto: Matej Leskovšek Alenka Bratušek je vodila vlado v obdobju sanacije bank. Štiri leta pred tem je sedela v nadzornem svetu NKBM, ki je Kovačičeve hrvaške posle pomagal pomesti pod preprogo. Foto: Matej Leskovšek

O tem, kako je sistem ščitil Kovačiča, veliko pove podatek, da mu je nadzorni svet še leta 2009, torej v obdobju Pahorjeve vlade, podelil nov mandat na čelu banke. Leto dni pozneje, že na vrhuncu finančne krize, ki je vedno bolj razgaljala slabe naložbe Nove KBM, je Kovačič na Finančnem sejmu Kapital celo prejel nagrado za najboljšega finančnika leta po izboru slovenskih novinarjev in urednikov.

To precej več kot o Kovačiču pove o podeljevalcih. Že takrat so namreč iz omar NKBM padali številni okostnjaki. Navajamo jih v okvirju.

Todorićev človek

A vedno znova se je našel nekdo, ki je Kovačiču kril hrbet. Leta 2011 je Banka Slovenije, ki jo je vodil guverner Marko Kranjec, nasprotovala zahtevi AUKN, takratnega državnega upravljavca premoženja, po celovitem pregledu NKBM.

Med "operacijo Agrokor", kjer je imel Kovačič vlogo enega od ključnih pomagačev Ivice Todorića, je nadzorni svet NKBM vodil Dušan Jovanovič, ugledni gospodarski pravnik, ki se je v prostem času ukvarjal tudi s finančnimi naložbami. Prek podjetja Pomhold je bil namreč manjši solastnik Pom-Investa, nekoč enega od večjih delničarjev NKBM. Oba je na veliko kreditirala prav ta banka in izgubila vse.

V revizijski komisiji nadzornega sveta pa je sedel Borut Bratina, Jovanovičev dolgoletni poslovni partner.

Pri Agrokorjevem naskoku na Mercator, ki se danes kaže kot izrazito škodljiv za največjega trgovca, je Kovačič igral dvojno igro. Sprva so nakupe delnic, s katerimi je NKBM povečevala svoj delež v Mercatorju, naivneži razumeli kot krepitev državne obrambe Mercatorja.

Matjaž Kovačič je bil eden od ključnih mož Ivice Todorića v Sloveniji. | Foto: STA , Matjaž Kovačič je bil eden od ključnih mož Ivice Todorića v Sloveniji. Foto: STA , To je Kovačiču omogočalo, da se je prerinil v njegov nadzorni svet. NKBM je bila celo ena od treh bank, ki so se po dogovoru z Mercatorjem celo obvezale, da bodo v lastništvu trgovca v zameno za višje dividende ostale najmanj tri leta in ga s tem pomagale stabilizirati. 

Seveda ni bilo tako. Kovačič je bil ves čas Todorićev človek. Omogočil je, da je nadzorni svet odobril prodajo petodstotnega deleža, a je ta leta 2011 padla v vodo. Ko je banko že zapustil, pa se je Todorić dogovarjal o sklenitvi svetovalne pogodbe.

Ne smemo pozabiti še ene Kovačičeve "hrvaške" povezave: bil je namreč na čelu nadzornega sveta Adrie Bank, avstrijske banke v lasti NKBM, ki jo je vrsto let vodil Jurij Detiček, nekoč siva eminenca slovenskega bančništva. Detiček je sedel v nadzornem svetu hrvaške družbe Granolio, pomembnega Agrokorjevega poslovnega partnerja, ki je danes zaradi težav hrvaškega koncerna pred stečajem.

Kupoval Delo z nekdanjim hišnim informatikom NKBM

Zadnji Kovačičev manever, da v lastništvo banke prek povečanja kapitala pomaga priti lastnikom iz tujine, s čimer bi delež države upadel pod polovico, mu ni uspel. Trčil je namreč ob svojeglavega Marka Goloba, člana uprave AUKN, ki je v vplačilo pozneje nepovratno izgubljenega 50-milijonskega zneska prisilil tri državna podjetja: Pošto Slovenijo, Gen Energijo in Elektro Slovenije (Eles). V proračunu je bilo namreč dovolj denarja le za povečanje kapitala v Novi Ljubljanski banki (NLB).

Takrat je Kovačič odločno zanikal, da je sam želel prevzeti banko: "Tisti, ki je to rekel, bi moral jesti kake tablete, ker je to tako noro."

Ko je Kovačič banko zapustil, se je poslovno gibal pod radarjem. Nekaj časa je bil poslovni svetovalec v Sloveniji in Srbiji, kjer je pomagal nekaterim večjim komitentom Skupine NKBM. Podjetje MK-Fin je lani ustvarilo 128 tisoč evrov prihodkov.

Sredi leta 2015 je bil eden od ključnih igralcev v boju za nakup časopisne hiše Delo. Na pogajanja je Kovačič hodil kot svetovalec podjetja Pronet, nekoč hišnega informatika NKBM. V Kovačičevem obdobju je banka s Pronetom sklenila za okoli deset milijonov evrov poslov. Miha Mahorič, lastnik Proneta, je s Kovačičem ostal tesno povezan. Še lani sta skupaj delovala v podjetju Panonia žito, registriranem za trgovanje s krmili.

Kostič in Kovačič – simbolna naveza

Pred dvema letoma je Kovačič začel sodelovati tudi z Miodragom Kostićem, največjim srbskim tajkunom, ki je z nakupom portoroškega Grand Hotela Palace začel svoj naskok na slovenski turizem in bančništvo. Čeprav naj bi ga nepredvidljivi Kostić medtem že postavil na hladno, mu Kovačič po naših zanesljivih informacijah še vedno pomaga.

Nadzorni svet NKBM je vodil Dušan Jovanovič, ugledni gospodarski pravnik, ki se je v prostem času ukvarjal tudi s finančnimi naložbami. Kreditirala jih je NKBM. | Foto: STA , Nadzorni svet NKBM je vodil Dušan Jovanovič, ugledni gospodarski pravnik, ki se je v prostem času ukvarjal tudi s finančnimi naložbami. Kreditirala jih je NKBM. Foto: STA , Tudi v tej navezi je veliko simbolike: da kapitalu iz držav "off-shore" pri osvajanju postkrizne Slovenije pomagajo ljudje, ki so imeli pomembno odgovornost za globino in razsežnost krize.

Čeprav Kovačič tu in tam v javnosti zažuga, da bo razkril vse pritiske, ki naj bi jih nanj izvajali politiki, so bili njegovi nastopi do zdaj v tem pogledu razočaranje.

Ob prvem prihodu v državni zbor leta 2014, ko je ta prvič preiskoval razloge za nastanek bančne luknje, je Kovačič kot osebe, ki so iz političnih logov klicale v banko za odobritev posojil, izpostavil le ljubljanskega župana Zorana Jankovića in Boruta Pahorja. Oba naj bi ga prepričevala o odobritvi posojila za nakup Stožic.

Nič presenetljivega za Kovačiča, saj sta bila oba takrat brez večjega vpliva v dnevni politiki. Prvi se je vrnil na Magistrat, drugi pa je bil "le" predsednik republike. O SDS Kovačič nikoli ni govoril. Ko je Janković sicer decembra 2011 s Pozitivno Slovenijo zmagal na parlamentarnih volitvah, ga je naslednje jutro med prvimi poklical in mu čestital prav Kovačič.

Zakaj bo Kovačič v parlament prišel med zadnjimi?

Ko bo nekdanji prvi mariborski bankir v ponedeljek dopoldne prišel na zaslišanje državnozborske komisije za preiskavo zlorab v bančnem sistemu, bo tja prispel med zadnjimi. Pred njim se je namreč zvrstila že množica nekdanjih vodilnih v Factor banki, Probanki in NLB, ki so jih poslanci že zaslišali.

Kovačič že najmanj dve leti pomaga Miodragu Kostiću pri njegovem prodiranju v Slovenijo. | Foto: Vid Ponikvar Kovačič že najmanj dve leti pomaga Miodragu Kostiću pri njegovem prodiranju v Slovenijo. Foto: Vid Ponikvar Zakaj je NKBM prišla na vrsto le dobre pol pred volitvami, ni najbolj jasno. Gledano relativno je mariborska banka ustvarila večje izgube kot NLB. Ob trikrat nižji bilančni vsoti, torej višini vseh naložb bank v posojila (3,9 milijarde evrov), je matična banka NKBM leta 2013, ko je bila izpeljana sanacija obeh bank, ustvarila 656 milijonov evrov izgube, NLB pa "le" skoraj dvakrat več (1,5 milijarde evrov).

Tudi izbris delnic banke je neposredno prizadel okrog 100 tisoč ljudi – množica, neprimerljiva s številom nekdanjih delničarjev NLB.

Verjetno se razlogi za to skrivajo tudi drugje. NKBM je bila finančna institucija, tesno vpeta v interesne kroge SDS. Iz te stranke prihaja tudi predsednik komisije Anže Logar (njegova desna roka je ekonomist Rado Pezdir).

Med vsemi nekoč vodilnimi državnimi bankirji je imel Kovačič – ob Alojzu Slavku Jamniku, nekdanjemu članu uprave NLB – bržčas najtesnejše povezave s SDS. Ta je na položaj postavila tudi Kovačičevega naslednika Aleša Hauca, ki bo v ponedeljek prav tako prišel v državni zbor.

V njegovem obdobju se je NKBM dokončno spremenila v finančno shirano hranilnico, ki jo je država razmeroma poceni prodala tri leta pozneje. Zavezujočo ponudbo so oddali le Američani. Takrat pred NKBM ni bilo več dolgih vrst.

Prav ta zaslišanja  bi lahko pokazala (ne)smiselnost parlamentarnih preiskav, ki so pogosto namenjena le političnemu obračunavanju, ne pa iskanju politične odgovornosti nosilcev oblasti. In minil bo še en mandat, ko bo ta pomemben institut parlamentarne demokracije izzvenel v prazno. 

24 naznanil kaznivih dejanj in štiri odškodninske tožbe

V Novi KBM so v zadnjih letih proti Kovačiču vložili štiri odškodninske tožbe v skupni vrednosti več kot 46 milijonov evrov. Do zdaj banka ni zmagala v nobenem sodnem postopku. 

Lani je mariborske višje sodišče razveljavilo odločitev tamkajšnjega okrožnega sodišča, ki je razsodilo, da je 23 milijonov evrov vredni tožbeni zahtevek zaradi domnevne opustitve dolžnega ravnanja utemeljen. Šlo je za odobritev posojil družbam Stavbar Gradnje, Gradis Celje, Pom Invest, Celjska borznoposredniška hiša in Center Naložbe. 

Banka je vložila tudi 24 naznanil sumov kaznivih dejanj. 

Med preostalimi domnevno spornimi posli NKBM v Kovačičevem času velja opozoriti še na:

- 40 milijonov evrov vredno financiranje Mabre, liechtensteinskega nabiralnika, ki je v sporni kupčiji z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem gradilo nesojene nove prostore inštituta za varovanje zdravja,

- verižno preprodajo Kovačičevega stanovanja v Mariboru prek Konstruktorja in NKBM,

- financiranje verige bioplinarn Keter,

- kreditiranje mariborskega podjetnika Zorana Šolaje,

- financiranje Športnega centra Pohorje, 

- posle, povezane s tovarno mariborskega farmacevta Marifarm, ki jo je gradil MTB,

- financiranje družbe Delo Revije, ki je bila v lasti Mateja Raščana.

Ne spreglejte