Ponedeljek, 8. 8. 2016, 4.12
7 let, 2 meseca
Sergej Simoniti, direktor Agencije za zavarovalni nadzor
"Kako naj nadziramo državo, če smo od nje odvisni?"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
Direktor Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) Sergej Simoniti je kritičen do vladnega predloga zakona o javnih agencijah, ki predvideva ostrejši nadzor nad njihovim delom. Spregovoril je tudi o prihodnosti zavarovalniškega trga, slabih prodajnih praksah, tveganjih, vročem dogajanju v vrhu Save Re, združevanju zavarovalnic in hrvaškem naskoku na največjo slovensko pozavarovalnico.
Pravkar se je končala javna obravnava zakona o javnih agencijah, ki lahko pomembno vpliva tudi na delo AZN. Eden od ciljev je ureditev aktivnejše vloge resornega ministrstva pri izvajanju nadzora nad delom in poslovanjem javne agencije. Kakšen je vaš pogled na predlog zakona?
Predlog zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo, pozorno spremljamo. Po eni strani razumemo, da želi ministrstvo prenoviti ureditev delovanja javnih agencij in enakopravno obravnavo za vse javne agencije, po drugi strani pa je treba opozoriti, da imata tako AZN kot Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) povsem drugačno vlogo kot preostale agencije.
Zakaj?
Tako AZN kot ATVP opravljata nadzorno funkcijo, pri čemer je država eden glavnih subjektov njunega nadzora. Da lahko učinkovito opravljata nadzor, morata biti kar se da samostojni in neodvisni od države, njene izvršilne veje oblasti oziroma resornih ministrstev. Na kratko, AZN ne more nadzirati države kot subjekta, če je od nje odvisna.
Na to nas opozarjajo tudi različne mednarodne institucije. V evropski direktivi, ki ureja zavarovalništvo, je izrecno navedeno, da morajo biti zavarovalni nadzorniki finančno in operativno samostojni ter neodvisni. Mednarodni denarni sklad (IMF) je ob pregledu sistema finančnega nadzora leta 2012 Sloveniji priporočil še večjo stopnjo samostojnosti, kot velja danes. Omenjeni predlog zakona nam bi jo zmanjšal, kar je v nasprotju s priporočili. Podobno priporočilo smo istega leta dobili tudi od Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki nam je priporočila zvišanje stopnje neodvisnosti zavarovalnega nadzora.
"Ker AZN nadzira predvsem zavarovalnice in njihove delničarje, je težko od nas, ki smo delno odvisni od izvršilne veje oblasti, pričakovati, da državo, kot delničarko zavarovalnic, nadziramo pri njenem upravljanju zavarovalnic, hkrati pa se povečuje naša odvisnost od države."
Ključno za nas je priporočilo Evropskega organa za nadzor zavarovalništva in poklicnih pokojnin (EIOPA), ki je lani pregledal naše delo in na podlagi tega pregleda letos izdal svoje poročilo. V njem nas opozarja, da je nujno ohraniti AZN kot neodvisno agencijo in da bi morala država ponovno preučiti sistem financiranja AZN z namenom povečanja neodvisnosti, predvsem finančne. Pri tem EIOPA še poudarja, da sta neodvisnost in samostojnost agencije pomembni predvsem z vidika tega, da država obvladuje več kot 60 odstotkov zavarovalnega trga.
Ker AZN nadzira predvsem zavarovalnice in njihove delničarje, je težko od nas, ki smo delno odvisni od izvršilne veje oblasti, pričakovati, da državo, kot delničarko zavarovalnic, nadziramo pri njenem upravljanju zavarovalnic, hkrati pa se povečuje naša odvisnost od države.
Se je torej država napačno lotila nadzora AZN?
Jedro nesporazuma po mojem mnenju izhaja iz tega, da se vse javne agencije meče v isti koš. Sicer na tem področju nisem strokovnjak, vendar vidim preostale javne agencije kot podaljšane roke resornih ministrstev, ki so financirane iz proračuna, nimajo pa vloge nadzornika.
Tudi AZN je formalno posredni proračunski porabnik, a se dejansko financira z obveznimi prispevki zavarovalnic. AZN je formalno posredni proračunski porabnik samo zaradi možnosti, da bi se financirala iz proračuna, če bi bilo to nujno potrebno za opravljanje njenega dela in siceršnji prihodki ne bi zadoščali. Dejansko pa AZN ni nikoli prejela nobenih sredstev iz proračuna, kvečjemu je določena sredstva v proračun prispevala. V tem smislu bi AZN morala imeti analogen položaj Banki Slovenije, saj ni povsem nobene razlike med vlogo AZN in vlogo Banke Slovenije v delu, ki se nanaša na nadzor nad poslovanjem bank.
"AZN morala imeti analogen položaj Banki Slovenije, saj ni povsem nobene razlike med vlogo AZN in vlogo Banke Slovenije v delu, ki se nanaša na nadzor nad poslovanjem bank."
Ena od glavnih in ponavljajočih se pripomb mednarodnih institucij je tudi, da smo uslužbenci AZN uvrščeni v sistem plač javnih uslužbencev. Glavno neodvisnost vidijo prav v tem, da je AZN sposobna ohranjati in zaposlovati sposoben kader, pri čemer mora tekmovati z zavarovalnicami, ki jih nadzira, saj lahko le strokovnjaki izvajajo učinkovit nadzor nad poslovanjem zavarovalnice. Tem pripombam se absolutno pridružujem.
Ste oddali kakšno pripombo na predlog zakona?
Seveda smo ministrstvu za javno upravo in ministrstvu za finance poslali svoje pripombe. Upam, da bodo pozitivno sprejete. Zavedamo se, da je nadzor nad našim poslovanjem nujen, vendar sta za to pristojna že računsko sodišče in državni zbor, nikakor pa ne moremo biti odvisni od izvršilne veje oblasti, torej od vlade in ministrstev.
V zadnjih letih je že bilo več poskusov združevanja nadzornih institucij, s čimer bi se pod isto streho združile AZN, ATVP in Banka Slovenije. Kako bi to vplivalo na vaše delo?
Kolikor vem, je združevanje aktualno že od začetka 90. let. Nazadnje, v začetku letošnjega leta, je finančno ministrstvo oblikovalo posebno delovno skupino, ki je preučevala možnosti sprememb na področju finančnega nadzora. Ta je ugotovila, da za temeljne posege v sistem ni primeren čas, položaj pa namerava po določenem obdobju znova preučiti.
Osebno se s tem strinjam in menim, da je trenutna ureditev primerljiva s položajem v EU, kjer prav tako obstajajo posebni organi za nadzor bank (EBA), trga vrednostnih papirjev (ESMA) in EIOPA. Po drugi strani se povsem pridružujem priporočilu IMF iz leta 2012, ki poenostavljeno pravi, da je smiselno preučevati potencialne spremembe v ureditvi finančnega nadzora, a ne na račun učinkovitosti samega nadzora. Kakršnakoli združevanja bi namreč pomenilo motnjo v poteku rednega nadzora.
Poudariti moram še, da je zadnja finančna kriza prinesla pomembne institucionalne spremembe v veliko državah članicah EU, ki pa so imele relativno malo učinka. V zadnjih letih, razen nekaterih izjem v Srednji in Vzhodni Evropi, vsi ostajajo pri veljavni ureditvi in poskušajo to izboljšati.
V zadnjem letu ste se ukvarjali predvsem z uvedbo evropske direktive Solventnost II, ki pomeni temeljito revizijo veljavnega režima kapitalske ustreznosti za evropsko zavarovalno industrijo. Kaj je vaš največji izziv v prihodnosti?
Zelo vesel in ponosen sem, da so vse zavarovalnice na nov sistem prešle v dobrem stanju, saj so se vse izkazale za kapitalsko ustrezne oziroma celo izkazujejo malo večji presežek kapitala, kot so ga v prejšnjem sistemu.
"Največje težave imamo z neodvisnimi zastopniškimi mrežami, zato bomo temu posvetili največ pozornosti. Poslovodstva zavarovalnic bodo morala prevzeti odgovornost za delo zastopnikov, čeprav gre za neodvisne zastopniške mreže."
Naši glavni napori so zdaj usmerjeni na področje varstva potrošnikov. To je skladno s trenutnimi evropskimi trendi, kjer je bila sprejeta nova direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov in vsi se pripravljamo na njeno uveljavitev.
Gre za direktivo, po kateri bodo morale uprave zavarovalnic prevzeti odgovornost za slabe prodajne prakse in sistematične kršitve predpisov.
Da, to je naš cilj, ki ga bomo skušali doseči že prej, pred samo uveljavitvijo direktive, in sicer na podlagi veljavnih pravil o sistemu upravljanja in smernic EIOPA.
Kako je s tem v tujini?
Slabe prodajne prakse poznajo po vsej EU, pri čemer so si med seboj zelo različne in odvisne od posamičnih prodajnih modelov. Vsak nadzorni organ se z njimi spoprijema na svoj način. Slovenija je v tem primerljiva s Srednjo Evropo, torej z Nemčijo, Avstrijo, Češko, Slovaško … Največje težave imamo z neodvisnimi zastopniškimi mrežami, zato bomo temu posvetili največ pozornosti. Poslovodstva zavarovalnic bodo morala prevzeti odgovornost za delo zastopnikov, čeprav gre za neodvisne zastopniške mreže.
"V Sloveniji ni problematično le upravljanje zavarovalnic, temveč tudi družb v drugih panogah. Ker je velik del slovenskih zavarovalnic v državni lasti, to prinaša dodatna, specifična tveganja."
Kdaj bo direktiva uveljavljena v praksi?
V slovenski pravni red bi morala biti vključena najpozneje do februarja 2018. V praksi smo proces začeli na podlagi že omenjenih pravil in smernic EIOPA, nadaljeval pa se bo tudi po formalni implementaciji direktive. Kot rečeno, se na to že danes pripravljamo. Upam, da bomo čim prej lahko začeli delati na podlagi implementirane direktive. To je seveda povezano tudi z vprašanjem naše samostojnosti in neodvisnosti za opravljanje nadzora.
Evropsko sodišče je pred kratkim razsodilo v prid zavarovancu, ki je bil zaveden pri nakupu police življenjskega zavarovanja. Se je do danes na vas že obrnil kakšen slovenski zavarovanec?
Položaj spremljamo in smo v stiku z zavarovalnicami, saj bi tovrstni zahtevki lahko pomembno vplivali na finančno poslovanje zavarovalnic. AZN nima pristojnosti, da bi v posameznih tovrstnih sporih razsojala, zavarovanci bi morali svoje morebitne zahtevke naslavljati na zavarovalnice, vendar za zdaj ni nobenih indicev, da bi bilo v Sloveniji v zvezi s tem kaj problematičnega, vsaj ne na sistemski ravni.
Se v zvezi s tem morebitni slovenski oškodovanci lahko obrnejo neposredno na AZN?
Lahko, a sprašujem se, koliko jim lahko v resnici pomagamo. Naša naloga ni neposredno posredovanje v sporih potrošnikov z zavarovalnicami v primerih že sklenjenih pogodb. Seveda pa se lahko zavarovanci za pomoč oziroma nasvet obrnejo na nas. Trenutno ne vidimo razloga, da bi morebitni primeri pomenili pomembno tveganje za slovenske zavarovalnice.
Omenili ste že, da so bile vse slovenske zavarovalnice z uvedbo direktive Solventnost II kapitalsko ustrezne. Kako pa so se odrezale v primerjavi s preostalimi zavarovalnicami v EU?
Glede samega presežka kapitala smo v zlatem povprečju EU, kar je dober pokazatelj. Konkretne zavarovalnice bi trenutno težko komentiral, ker podatki še niso javni.
Kdaj bodo objavljeni?
Zavarovalnice so prvič obvezane javno razkriti svojo kapitalsko ustreznost za leto 2016. Glede na zakonski rok za objavo teh podatkov lahko prva poročila pričakujemo maja prihodnje leto.
Kaj so kljub dobrim rezultatom največja tveganja za slovenske zavarovalnice?
Ključna so tržna tveganja. Gre predvsem za spremembe obrestnih mer, cen delnic, kreditnih pribitkov, cen nepremičnin in za valutna tveganja.
"Sodobne tehnologije bodo imele temeljni vpliv na tveganja, ki jih bodo zavarovalnice zavarovale. Pojavila se bodo nekatera tveganja kot omenjena samovozeča vozila, kar bo seveda pomenilo zmanjšanje tradicionalnih zavarovanih tveganj avtomobilskih zavarovanj."
Druga pomembna skupina tveganj je sistem korporativnega upravljanja zavarovalnic, ki v Sloveniji še ni na želeni ravni.
Tu so še zunanja tveganja, kot so različne naravne katastrofe in terorizem, ter tveganje strategije. Pri tem mislim na to, ali bodo zavarovalnice znale svoj poslovni model prilagoditi novim okoliščinam, ki jih prinašajo nov regulatorni režim in nove tehnologije.
Je težava korporativnega upravljanja prisotna pri vseh slovenskih zavarovalnicah?
V Sloveniji ni problematično le upravljanje zavarovalnic, temveč tudi družb v drugih panogah. Kot že omenjeno, je velik del slovenskih zavarovalnic v državni lasti, kar prinaša dodatna, specifična tveganja. Država ima namreč lahko občasno ali redno drugačne interese, kot jih imajo zasebni lastniki. Sistem pravil korporativnega upravljanja je v zelo veliki meri oblikovan ravno za tveganja, ki izhajajo iz zasebnega lastništva, in zato ni povsem ustrezen v primerih, ko je lastnik država.
Kako to spremeniti?
Verjamem, da gre za dolgotrajen proces preoblikovanja korporacijske kulture. Vsak deležnik se mora zavedati svoje vloge, naj gre za delničarje ali pa za člane nadzornih svetov in uprav.
Menim, da sodobna korporacijska ureditev predstavlja konstruktiven konflikt, kjer vsak dela najboljše za poslovanje podjetij. Naše vodilo pri presoji članov uprav in nadzornih svetov je, da morajo najprej delati v interesu zavarovancev in same zavarovalnice. Interesi drugih deležnikov so šele na drugem mestu.
Zavarovalništvo je tradicionalen in klasičen posel, ki se počasneje prilagaja novim zahtevam trga. Na obzorju so revolucionarne spremembe (zavarovanje produktne odgovornosti, kibernetske odgovornosti, zavarovanje za kratek čas …), ki se jim tudi slovenske zavarovalnice ne bodo mogle izogniti. So te dovolj pripravljene na spremembe?
Iskreno upam, da so. Ker gre za dolgotrajne družbene procese, je težko dati zanesljiv odgovor. Še posebej v zavarovalništvu je prilagodljivost eden ključnih atributov za vzdržen poslovni model.
"Pri novih pravilih o kapitalski ustreznosti je pomembno omeniti, da se bodo ta odražala na ceni zavarovanj."
Kot ključne izzive vidim sodobne informacijske tehnologije, predpise v zvezi s kapitalsko ustreznostjo in nova pravila o varstvu potrošnikov. Sodobne tehnologije bodo imele temeljni vpliv na tveganja, ki jih bodo zavarovalnice zavarovale. Pojavila se bodo nekatera tveganja, kot omenjena samovozeča vozila, kar bo seveda pomenilo zmanjšanje tradicionalnih zavarovanih tveganj avtomobilskih zavarovanj.
Tehnologije bodo omogočile zavarovalnicam izjemno visoko stopnjo segmentacije oziroma prilagajanja premije posameznim zavarovancem, kar lahko prav tako privede do pomembnih sprememb poslovnega modela. Ne nazadnje bodo tehnologije omogočile pomembno zmanjšanje administrativnih in transakcijskih stroškov, tako da si bodo določene kategorije danes nezavarovanega prebivalstva lahko privoščile zavarovanje.
Pri novih pravilih o kapitalski ustreznosti je pomembno omeniti, da se bodo ta odražala na ceni zavarovanj. Danes oziroma v bližnji prihodnosti bodo tako kakršnakoli dolgoročna jamstva pri osebnih zavarovanjih produkte tako podražila, da ti ne bodo mogli več predstavljati osnove poslovanja zavarovalnic. Pravila o varstvu potrošnikov bodo v celoti spremenila prodajni model.
Se lahko, če se slovenskim zavarovalnicam ne uspe prilagoditi novim poslovnim modelom, Slovenci zavarujejo v tujini?
Načeloma da, saj velja prost pretok finančnih storitev z določenimi omejitvami glede registracije.
So v prednosti tiste zavarovalnice v Sloveniji, ki so del tujih zavarovalniških multinacionalk? Te imajo več možnosti za spopadanje z novimi izzivi.
Zagotovo pripadnost večji zavarovalni skupini prinaša določene prednosti, a v konkurenčnem svetu, kjer obstaja veliko ponudnikov storitev, ki jih za povečanje konkurenčnosti lahko uporabijo tudi manjše zavarovalnice, se z novimi izzivi lahko spopadejo tudi te. Gre bolj za vprašanje okretnosti uprav zavarovalnic.
"O velikem interesu hrvaškega Adrisa za vstop v Savo Re lahko le ugibamo. Dejstvo je, da gre za močno finančno skupino, ki je prevzela vodilno zavarovalnico na Hrvaškem Croatio Osiguranje, in da vztrajno povečujejo delež v Savi Re, za katerega imajo dovoljenje. Domnevam, da gre za strateško odločitev za vstop na zavarovalniški trg. Prav tako domnevam, da Adris vidi pozitivne sinergijske učinke med Croatio Osiguranje in Savo Re.
Kako AZN gleda na vroče dogajanje v Savi Re? Poskus rušenja Zvonka Ivanušiča z vrha družbe pretekli teden ni bil uspešen.
Kakršnikoli odnosi med organi znotraj zavarovalnic so z našega stališča primarno stvar korporacijskega upravljanja. AZN v korporacijska ravnanja poseže zgolj takrat, ko posamezna oseba ali organ ne izpolnjuje več zakonskih pogojev za opravljanje določene funkcije ali ko prepozna tveganja za potrošnike.
Hrvaška Adris grupa je pokazala zanimanje za pomembno povečanje deleža v Skupini Sava Re. Govori se tudi, da sta Adris in njena zavarovalnica Croatia Osiguranje kršila zakonodajo glede transparentnosti lastništva, saj naj bi lastništvo delnic Save Re skrivala za fiduciarnimi računi.
AZN ni seznanjena s tem, da bi Adris grupa delnice Save Re skrivala na fiduciarnih računih. Tovrstna informacija nas sicer zanima, trenutno pa ni nobenih indicev, da se je to res zgodilo. Smo pa temu posvetili veliko pozornosti.
Poslali ste jim zahtevo za dopolnitev dovoljenja za povečanje deleža. Kaj se dogaja?
Konkretnega postopka žal ne morem komentirati, lahko le povem, da postopek še poteka.
Dodati moram, da se tako kot pri drugih odločanjih natančno držimo zakona. Glavna kriterija ostajata finančna moč pridobitelja kvalificiranega deleža in sposobnost upravljanja zavarovalnice. V teh zakonskih okvirih nameravamo delovati korektno in zakonito. Naše vodilo ostaja nediskriminatornost in enaka obravnava vseh vlagateljev.
Kdaj bo znana odločitev?
Predvidoma do konca avgusta.
Zakaj tak interes Adrisa za vstop v Savo Re?
O tem lahko le ugibamo. Dejstvo je, da gre za močno finančno skupino, ki je prevzela vodilno zavarovalnico na Hrvaškem Croatio Osiguranje, in da vztrajno povečujejo delež v Savi Re, za katerega imajo dovoljenje. Domnevam, da gre za strateško odločitev za vstop na zavarovalniški trg. Prav tako domnevam, da Adris vidi pozitivne sinergijske učinke med Croatio Osiguranje in Savo Re.
Nova zavarovalnica, v katero Sava Re združuje štiri svoje slovenske in hrvaške družbe, naj bi predvidoma zaživela letos novembra. Kakšna je vloga AZN v procesu združevanja? Omenja se, da lahko pade tudi v vodo.
Formalno je naša vloga v odločanju o izdaji dovoljenja za pripojitve oziroma združitev omenjenih zavarovalnic. Združitev dojemamo kot korporacijsko dejavnost Save Re, ki ni v neposredni pristojnosti AZN.
Imamo pa pri tem dva pogleda. Po eni strani podpiramo kakršnekoli aktivnosti, ki povečujejo učinkovitost poslovanja, naši subjekti nadzora pa s tem postajajo močnejši in varnejši za potrošnike. Združevanje seveda lahko predstavlja takšno aktivnost.
"Glede na to, da konsolidacije povečujejo učinkovitost zavarovalnic, se nam do določene mere zdijo smiselne. Dejansko pa gre za odločitev delničarjev oziroma lastnikov zavarovalnic. Malo prostora še vidim, prav veliko pa ne."
Po drugi strani se zavedamo, da združevanja prinašajo tudi tveganja, zato morajo biti ti procesi nadzorovani in ne smejo pomeniti večjih tveganj za zavarovance, kot bi obstajala sicer.
Združitev torej primarno jemljemo pozitivno, če procesi potekajo nadzorovano in brez povečanih tveganj za potrošnike.
Imate stalen vpogled v proces združevanja?
Imamo, saj izdajamo dovoljenja. Poleg tega ves čas spremljamo dogajanje v teh zavarovalnicah.
Je za nove konsolidacije zavarovalnic v Sloveniji še kaj prostora?
Glede na to, da konsolidacije povečujejo učinkovitost zavarovalnic, se nam do določene mere zdijo smiselne. Dejansko pa gre za odločitev delničarjev oziroma lastnikov zavarovalnic. Malo prostora še vidim, prav veliko pa ne.
