Simoneti: 20-letni razvojni model Slovenije je bankrotiral

Kot je povedal, je s tega položaja odšel po takratni neuspešni prodaji Mercatorja, ki "je primer, ki kaže na kompleksnost takratnih dogajanj in na interese z nepravim načinom izvedbe".

Simoneti: Pristiski so bili zelo očitni in javni Marko Simoneti je nadzorni svet NLB vodil med koncem leta 2009 in sredino leta 2012. Po njegovih besedah so bili v tistem času pritiski, ki jih je zaznal, "zelo očitni in javni, tako s strani ministrov in javnosti". "Nihče ni skrival mnenja, kaj bi morala NLB v zelo konkretnih transakcijah početi," je orisal.

V nastopu pred komisijo je govoril zlasti o takratni neuspešni prodaji Mercatorja. Po njegovih besedah je nekdo iz države prodal delež Mercatorja nekomu, ki ni imel denarja. In tako so se delnice te družbe znašle v rokah bank. "Nimam nič proti različnim legitimnim interesom, ni bil pa primeren način, po katerem se je prodaja izvajala."

O Mercatorju in drugih podobnih primerih je spregovoril tudi nekdanji predsednik nadzornikov NKBM Dušan Jovanović, na tem mestu od konca avgusta 2011 do sredine leta 2012. Povedal je, da je bilo v času njegovega mandata kot člana in kot predsednika nadzornega sveta veliko pritiskov. Tretji zaslišani, nekdanji predsednik nadzornikov Abanke Janez Bohorič, ki je to funkcijo opravljal od sredine leta 2009 do približno sredine leta 2012, pa se je osredotočil zlasti na razloge za to, da je banka iz ene najboljših prešla v današnje slabo stanje.

Opozoril na stalen konflikt interesov dveh velikih lastnikov NLB Simoneti je opozoril na stalen konflikt interesov dveh velikih lastnikov NLB: države in belgijske KBC. "Imela sta različen pogled na vlogo te banke, ko se je kriza začela," je dejal in izpostavil še na različne ocene vodstva banke in tistih, ki so takrat upravljali državo, o tem, koliko kapitala banka potrebuje.

"Vprašanje, zakaj je NLB slabo poslovala, ima neskončno odgovorov. Tudi vzrokov je veliko," je menil. Takrat se je dajalo prednost domačim lastnikom, ni pa bilo domačega denarja. "20-letni razvojni model Slovenije je bankrotiral," je bil slikovit, globalni šoki pa so nas po njegovem "dobili v razmerah, ko smo bili zelo ranljivi".

Komisija je nato sejo zaradi izredne seje DZ prekinila, Simoneti pa je v nadaljevanju opozoril, da so bili finančni holdingi, ki imajo poleg gradbeništva največ težav, ob privatizaciji brez dolgov. Po konsolidaciji lastništva pa so postali najbolj zadolženi in "veliko slovenskih bank se je v njih ujelo s slabimi krediti, ker je to premoženje po krizi postalo bistveno manj vredno".

"Imeli pa smo lokalne eksotične naložbe" Spomnil je še, da Slovenija ni bila izpostavljena do ameriških težav z izvedenimi finančnimi instrumenti, ne do obvezniške krize evrskih držav, zato takšnega razpleta marsikdo upravičeno ni predvidel. "Imeli pa smo lokalne eksotične naložbe. Te so postale tako problematične, da nas je to stalo več, kot smo mislili."

Jovanović je članom komisije povedal, da je bilo v času njegovega mandata kot člana in kot predsednika nadzornega sveta veliko pritiskov, predvsem medijskih. "Pritisk pa je vršila tudi celotna uprava AUKN," je priznal in povedal, da je o tem obvestil nekdanjega in sedanjega guvernerja Banke Slovenije.

Bohorič je spomnil na težave vodenja Abanke ravno v času, ko se je začela kriza. Potem ko je leta 2010 tragično preminil takratni predsednik uprave Aleš Žajdela, so na njegovo mesto imenovali Mateja Narata, ki pa ni dobil dovoljenja Banke Slovenije. Šele v začetku leta 2011 je na čelo banke prišel Jože Lenič. To pa je bilo po njegovih navedbah kritično leto, v katerem so se zgodili, a ne bili povzročeni hudi dogodki.