David Kos

Ponedeljek,
12. 6. 2017,
4.00

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

44

Natisni članek

Natisni članek

Umar Slovenija BDP produktivnost Boštjan Vasle

Ponedeljek, 12. 6. 2017, 4.00

7 let, 2 meseca

Ključni ekonomski izzivi Slovenije

Slovenci smo skoraj pol manj produktivni kot Nemci

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

44

Delavci | Foto Ana Kovač

Foto: Ana Kovač

Slovenija znova dohiteva gospodarsko razvitejše države. Po produktivnosti pa še vedno zaostajamo za povprečjem razvitosti držav EU, demografske spremembe bodo med najhitrejšimi v EU. Kaj nas čaka?

Občutni popravek gospodarske rasti Slovenije, ki ga je prejšnji teden objavila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), potrjuje široko zasnovano, utemeljeno in stabilno rast slovenskega gospodarstva. Bruto domači proizvod se bo po njihovih napovedih letos okrepil za 3,8 odstotka, kar je 1,4 odstotne točke več, kot so napovedovali jeseni.

"Vse kaže, da se bo rast nadaljevala še nekaj četrtletij oziroma še nekaj let. Če se seveda ne pojavijo večji pretresi na svetovnih trgih, kar se vedno lahko zgodi. V prihodnjih letih bo slovenska gospodarska rast predvidoma hitrejša od povprečja EU in postopno bomo dohitevali povprečno razvitost EU," napoveduje direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle, kjer za letos tako ostajajo pri 3,6-odstotni rasti BDP, prihodnje leto 3,2-odstotni.

Večje število manjših naložb se kaže v robustni rasti

Nadaljuje, da veliki infrastrukturni projekti, kot sta morebitna gradnja Magnine lakirnice v Hočah in drugega tira, sicer pomembno vplivajo na rast, a pomembnejše je večje število manjših naložb. Te se nato pokažejo v robustni rasti. "Manjša podjetja zdaj na trgu prepoznavajo nove priložnosti in smiselnost naložb," ponazori Vasle.


Morda vas zanima še:

Bo v prihodnosti dovolj služb za vse in kakšne bodo?
Smo Slovenci res pridni ali je to zgolj mit?
Kako je 40-urni delovni teden postal standard


Če so v zadnjih letih podjetja bolj vlagala v stroje in opremo, se je zdaj prebudilo tudi slovensko gradbeništvo. Gradimo tako stanovanjske kot poslovne objekte.

Veliki infrastrukturni projekti sicer pomembno vplivajo na rast, a pomembnejše je večje število manjših naložb. Te se nato pokažejo v robustni rasti. | Foto: Bojan Puhek Veliki infrastrukturni projekti sicer pomembno vplivajo na rast, a pomembnejše je večje število manjših naložb. Te se nato pokažejo v robustni rasti. Foto: Bojan Puhek "Ko se tujci odločajo za naložbe v regiji, primerjajo razmere, kazalnike in prijaznost poslovnega okolja med posameznimi državami in tu začne njihovo zanimanje za Slovenijo plahneti. Slovenija ima namreč še vedno nekaj ovir. Izobražena delovna sila je razmeroma draga, nekateri postopki pridobivanja dovoljenj so še dolgotrajni, kar tujce odvrača od vlaganj. Imamo pa tudi pozitivne plati, kot je na primer ugodna regionalna umeščenost Slovenije," pojasnjuje Vasle.

V Sloveniji bodo demografske spremembe med najhitrejšimi

Kljub trenutno obetavnim razmeram pa direktor Umarja opozarja na negativne dejavnike, ki zavirajo razvoj države. Najbolj nas morata skrbeti demografska slika Slovenije in produktivnost. Okoli teh dveh stebrov moramo graditi svojo ekonomsko politiko. Za to pa potrebujemo jasno dolgoročno strategijo in cilje.

"V naslednjih letih bo slovenska gospodarska rast predvidoma hitrejša od povprečja EU in postopno bomo dohitevali povprečno razvitost EU," napoveduje direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. | Foto: Ana Kovač "V naslednjih letih bo slovenska gospodarska rast predvidoma hitrejša od povprečja EU in postopno bomo dohitevali povprečno razvitost EU," napoveduje direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Foto: Ana Kovač Dejstvo je, da se vse razvite države na globalni ravni spopadajo s staranjem prebivalstva. A demografske spremembe bodo pri nas še intenzivnejše kot v drugih državah EU. Kažejo se v treh trendih, v prihodnjih desetletjih pa se bodo še okrepile.

Delež mladih se je v zadnjih 15 letih že zmanjšal in bo na tej ravni ostal.

Delež delovno aktivnih prebivalcev, torej v starosti od 20 do 65 let, se močno krči. Vsako leto jih je od 12 do 15 tisoč manj. Brez prihoda tujih delavcev bo čez 30 let tako od 100 do 200 tisoč delavcev manj.

Čez 30 let se bo generacija prebivalcev nad 65 let podvojila, nad 80 let pa početverila. | Foto: Tina Deu Čez 30 let se bo generacija prebivalcev nad 65 let podvojila, nad 80 let pa početverila. Foto: Tina Deu Tretji trend pa je v močnem povečevanju generacij, starih nad 65 let. Čez 30 let se bo generacija prebivalcev nad 65 let podvojila, nad 80 let pa početverila, ponazori Vasle.

Mogoča sta dva scenarija

Pred nami so torej ogromne demografske spremembe, ki jih je mogoče rešiti le s pritokom tuje delovne sile. A tudi te bo nekoč zmanjkalo, saj že zdaj primanjkuje zdravnikov, inženirjev, varilcev …

Ker je slovensko gospodarstvo podvrženo mednarodni konkurenci, si slovenski podjetniki ob podpovprečni produktivnosti težko privoščijo višje plačilo delavcev, da bi jih privabili k sebi. "S povečevanjem plač brez osnove v produktivnosti si kopljemo jamo," opozarja Vasle.

Demografske spremembe je mogoče rešiti le s pritokom tuje delovne sile. A tudi te bo nekoč zmanjkalo, saj že zdaj primanjkuje zdravnikov, inženirjev, varilcev … | Foto: Thinkstock Demografske spremembe je mogoče rešiti le s pritokom tuje delovne sile. A tudi te bo nekoč zmanjkalo, saj že zdaj primanjkuje zdravnikov, inženirjev, varilcev … Foto: Thinkstock Vasle vidi dva mogoča scenarija. "Pri prvem ne naredimo ničesar in le opazujemo pešanje sistema. Ker ne bo dovolj delovne sile, bodo nastale težave na trgu dela, ker bodo generacije manjše, bodo težave v izobraževalnem sistemu, ker bo vse več starejših prebivalcev, bodo izdatki za socialno varstvo močno narasli … Skratka, vedno manj zaposlenih bo moralo s prispevki kriti vedno več storitev, kar se matematično nikakor ne izide.

Po drugem scenariju pa se bomo morali spremembam prilagoditi. V strategiji dolgožive družbe smo identificirali področje izobraževanja, trg dela, sistem socialne zaščite, poleg njih pa še transport, bivanjske razmere …" razlaga. Dokument je v javni razpravi, ko ga bo vlada potrdila, bodo posamezna ministrstva konkretno ukrepala.

Slovenski delavci so skoraj pol manj produktivni kot nemški

Slovenci po bruto domačem proizvodu oziroma produktivnosti za povprečjem EU zaostajamo za okoli 20 odstotkov, za Nemčijo celo 60 odstotkov.

Delež delovno aktivnih prebivalcev se v Sloveniji močno krči. Vsako leto jih je od 12 do 15 tisoč manj. Brez prihoda tujih delavcev bo čez 30 let tako od 100 do 200 tisoč delavcev manj. | Foto: Gregor Pavšič Delež delovno aktivnih prebivalcev se v Sloveniji močno krči. Vsako leto jih je od 12 do 15 tisoč manj. Brez prihoda tujih delavcev bo čez 30 let tako od 100 do 200 tisoč delavcev manj. Foto: Gregor Pavšič "Zanimivo je, da je Slovenija po osamosvojitvi produktivnost nekaj let zapored dvigovala, s čimer smo se približevali razvitim državam. Hitre gospodarske rasti pred krizo ni spremljala tudi rast produktivnosti, v obdobju krize pa se je naš zaostanek še poglobil. Zdaj se počasi vračamo nazaj. Produktivnost je torej ključna za dolgoročni gospodarski napredek, " ugotavlja Vasle.

Slovenija na zadnjem mestu po zadovoljstvu delodajalcev

Pojasnjuje, da je produktivnost kot gonilo gospodarskega razvoja zelo širok pojem in odvisna od več dejavnikov. To so izobraževalni sistem, trg dela, tehnologija proizvodnje, davčni sistem, zadovoljstvo zaposlenih …

"Na primer na področju zaposlovanja je tako Slovenija sicer povečala število terciarno izobraženih delavcev. A ko podjetja vprašamo, kako so zadovoljna z njihovim znanjem in veščinami, je Slovenija na zadnjem mestu v EU po zadovoljstvu delodajalcev. Očitno mladih ne izobražujemo za potrebe podjetniškega sektorja," je do izobraževalnega sistema kritičen Vasle.

"S povečevanjem plač brez osnove v produktivnosti si kopljemo jamo," opozarja Vasle. | Foto: Ana Kovač "S povečevanjem plač brez osnove v produktivnosti si kopljemo jamo," opozarja Vasle. Foto: Ana Kovač Ker vstopamo v dobo digitalne transformacije, se bo število delovnih mest zmanjševalo, saj bodo delo prevzeli roboti. Na vprašanje, ali bo digitalizacija rešila pomanjkanje delovne sile v Sloveniji, Vasle odgovarja: "To ni tako preprosto in se ne bo zgodilo samo od sebe. Potrebujemo ustrezno ekonomsko politiko, ki bo delavce preusmerila na nova delovna mesta. Pri tem mora poslovnemu sektorju nujno pomagati vlada z učinkovitim izobraževalnim sistemom."

Po podatkih odhajanje mladih v tujino ni kritično in ima za direktorja Umarja celo nekatere prednosti. "Del teh ljudi z mednarodnimi izkušnjami se bo vrnil nazaj v domovino, kar lahko prinese pozitivne vplive na razmere v Sloveniji," je še prepričan Vasle.