Sobota, 29. 4. 2023, 8.41
1 leto, 7 mesecev
Slovenija med redkimi državami z znižanjem obdavčitve plač
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,25
31
Obdavčitev dela se je leta 2022 povečala, saj je nominalna rast plač potisnila delavce v višje davčne razrede in zmanjšala njihovo upravičenost do davčnih olajšav in denarnih ugodnosti, je v pred kratkim objavljenem poročilu zapisala OECD.
Z inflacijo, ki je dosegla najvišjo raven v več kot 30 letih, so se v mnogih državah članicah OECD lani zvišali tudi davki na plače. Davčni primež oziroma delež bremena davkov in socialnih prispevkov v celotnem strošku dela za samskega delavca se je zvišal v 23 državah članicah in znižal le v 11. Med zadnjimi je tudi Slovenija.
Davčni primež, ki meri delež davkov in prispevkov v plači v breme tako delodajalca kot delavca, je bil lani v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za zaposlenega posameznika brez otrok v povprečju 34,6-odstoten. Najvišji je bil v Belgiji, 53-odstoten, najnižji pa v Kolumbiji, ničodstoten. Slovenija je z 42,8-odstotnim primežem med 38 državami zasedla sedmo mesto. To je eno mesto nižje kot leto prej.
Delež davkov in prispevkov v prihodkih posameznika s povprečno plačo, ki nima otrok, se je lani zvišal v 23 od 38 držav. Zmanjšal se je v 11 državah, v štirih se ni spremenil. V skoraj vseh državah z rastjo so po ugotovitvah OECD vzrok zanjo višja dohodnina, ponekod tudi zvišanje nominalne povprečne plače, saj višje povprečne plače ob progresivnosti davčnega sistema vodijo k višji obremenitvi z dohodnino.
V Sloveniji je bil davčni primež za samskega delavca brez otrok lani za 0,7 odstotne točke nižji kot leta 2021, in kot je zapisala OECD, je bilo vzrok za to znižanje dohodnine. Organizacija je ob tem spomnila na marca lani sprejeto novelo zakona o dohodnini, s katero so se za celotno davčno leto med drugim zvišala splošna olajšava, znižala obdavčitev v najvišjem dohodninskem razredu ter uskladile olajšave za vzdrževane družinske člane z inflacijo.
Za pare z otroki je davčni primež običajno manjši kot za samske brez otrok. Medtem ko je bil za samske lani pri 34,6 odstotka, je bil za družine z dvema otrokoma in enim zaposlenim pri 25,6 odstotka. Ta razkorak se je lani zmanjšal za 1,02 odstotne točke, saj se je davčni primež za družine z dvema otrokoma in enim zaposlenim povečal. Slovenija se je z 28,9-odstotnim davčnim primežem za ta tip gospodinjstev uvrstila nad povprečje OECD.
Nad povprečjem držav OECD je Slovenija tudi pri merilu davčnega primeža za družine z dvema otrokoma in dvema zaposlenima. V Sloveniji je bil lani pri 35,6 odstotka, v povprečju v državah članicah pa pri 29,4 odstotka.
31