Slovenka, ki je prejela poslovnega oskarja za ženske

Irena Fonda s svojim znanjem, inovativnostjo, pionirskim pristopom, ponosom, navdušenjem in odločnostjo vodi, razvija in soustvarja navdihujočo poslovno zgodbo – vodi družinsko podjetje Ribogojnica Fonda. V podjetju so razvili blagovno znamko Fonda piranski brancin in prek tega različne produkte, ki združujejo tako izobraževanje, ribogojstvo, kulinariko kot turizem.

Postali ste slovenska finalistka za regijsko nagrado Veuve Clicquot Business Woman Award 2018 – kako boste poskušali unovčiti ta uspeh?

Foto: Žiga Intihar

Zelo sem vesela izbora za slovensko finalistko za regijsko nagrado Veuve Clicquot Business Woman Award 2018. Poleg osebnega zadovoljstva, da sem bila izbrana v krog tako izjemnih dam, mi je nagrada dala svež zagon in pozitivno energijo za delo, ki ju nameravam čim bolje izkoristiti za promocijo naše blagovne znamke Piranski brancin Fonda in skupno promocijo z blagovno znamko Veuve Clicquot. V zgodbah obeh blagovnih znamk namreč najdem veliko zanimivih vzporednic, na osnovi katerih nameravam graditi. Mislim, da bo ta co-branding v javnosti lepo sprejet, saj smo že takoj po mojem izboru opazili izjemen pozitiven odziv naših podpornikov na vseh družbenih omrežjih.Poleg tega si želim k sodelovanju povabiti tudi lanskoletno dobitnico nagrade Veuve Clicquot Business Woman Award Urško Šefman Sojer, direktorico kavarne in slaščičarne Zvezda, ker obe delujeva v gastronomskem sektorju in menim, da lahko skupaj narediva zanimivo zgodbo z dodano vrednostjo.

V podjetje prinesla raziskovalni duh

Kako se obnese vaša kombinacija izobrazbe in podjetništva?

Čeprav moje delo zdaj ni neposredno povezano z mojo formalno izobrazbo, mislim, da se kombinacija vseeno obnese kar dobro. Izobrazba in znanje sta mi dala širino in osnovo, na kateri lahko z bratom Leanom in z najino ekipo skupaj gradimo našo podjetniško pot.

Kakšna znanja, veščine, spretnosti ste kot doktorica molekularne biologije prinesli v podjetje?

Zelo prav mi pridejo osnove biologije, biokemije in fiziologije živali. V podjetništvo pa sem prenesla predvsem raziskovalni duh, vztrajnost, način razmišljanja in reševanja problemov.

V uspešno poslovno zgodbo ste združili izobraževanje, ribogojstvo, kulinariko in turizem, kar je precej široko zastavljeno poslanstvo. Kaj je bil glavni povod, da se je ta zgodba sploh začela pisati?

Glavni povod za nastanek naše Ribogojnice Fonda je bila velika in precej romantična želja mojega očeta in brata, ki sta si idealistično želela narediti nekaj res posebnega, lepega in obenem dobrega za ribe in naravo. Poleg tega, da sta tudi onadva biologa, sta oba profesionalna potapljača. Pri svojem delu pod vodo sta opazila, da je v naravi vedno manj rib, predvsem tistih velikih, ki se lahko učinkovito razmnožujejo. Da bi zmanjšali pritisk človeka na zmanjševanje števila rib in na morje, sta si zamislila, da bi trgu ponudila kvalitetno alternativo. Zadala sta si visok cilj, in sicer da bi na osnovi svojega poznavanja rib, morja in narave poizkusila narediti "najboljše gojene ribe na svetu" s hkratnim pozitivnim vplivom na okolje. Tem ciljem sledimo tudi danes.

Ideje sta se lotila z veliko gorečnostjo in zanosom in res jima je uspelo vzgojiti prve odlične ribe. Takrat sem se jima pridružila tudi jaz in skupaj smo naši ribi dali ime Piranski brancin Fonda in s tem naredili prvo tako blagovno znamko na področju morskih gojenih rib na svetu. Vsako ribo smo označili z značko z imenom Fonda ter datumom ulova, s čimer je postala naša riba prepoznavna tudi navzven. Kmalu za tem so prve restavracije svojim gostom začele našo ribo ponujati z imenom na jedilnih listih. Naša blagovna znamka je postajala vedno bolj prepoznavna in ljudje so začeli v restavracijah in ribarnicah sami povpraševati po Piranskem brancinu Fonda. S povečanim povpraševanjem je raslo tudi zanimanje za boljše poznavanje naše ribe in našega načina dela. Turizem in izobraževanje v ribogojnici sta tako posledica povpraševanja naših strank in sta postala pomemben del našega poslovnega modela.

Strateški partner z veliko razumevanja

Leta 2016 ste poiskali tujega strateškega partnerja. Kakšen posluh ima za vaše dejavnosti in standarde? Ali podpirajo vašo razvojno vizijo?

Veliko srečo smo imeli, da smo za strateškega partnerja pridobili prav družino Martini iz Italije, ki se že desetletja ukvarja z morskim ribogojstvom in goji do rib in narave podobno ljubezen kot mi. Od samega začetka se strinjajo z načinom dela pri nas in našo razvojno vizijo ter ju podpirajo. Ravno to je bil pomemben razlog, da so se odločili za partnerstvo z nami. Že daljši čas pred tem so z zanimanjem in simpatijo spremljali razvoj naše blagovne znamke in delo v naši ribogojnici ter tega niso želeli spreminjati.

Tako smo lahko v ribogojnici obdržali vse visoke standarde, ki smo si jih zastavili od samega zagona. Dodali smo tudi nekaj izboljšav, za katere smo dobili ideje oziroma znanje od naših partnerjev. Prav tako so vsi naši sodelavci, ki so od samega začetka sooblikovali našo ribogojnico in blagovno znamko, še vedno z nami, dobili pa smo nekaj novih izkušenih ljudi.

Imate zdaj več časa, da se ukvarjate samo z ribami in ne tudi s financami?

Z bratom imava zdaj oba več časa za ustvarjalnost in delo pri novih poslovnih idejah, ki nama jih prej ni uspelo uresničiti. Popoln pregled in nadzor nad financami mi vseeno ne uideta, oddelek za finance našega strateškega partnerja pa mi je pri tem v podporo in pomoč.

Še vedno prodajo toliko kot pred krizo: vse

Kaj v ribogojnici predstavlja največji strošek?

Največji strošek v ribogojnici predstavljata ribja krma in delovna sila. Pri nas uporabljamo samo najboljše in tudi najdražje krme in prav vse delamo ročno, od krmljenja, čiščenja ribogojskih mrež, pa do čiščenja in filiranja rib ter nadzora kakovosti. V primerjavi s tem so preostali stroški bistveno manjši, seveda pa ne nepomembni.

Kakšno je povpraševanje po ribah in drugih izdelkih? Ste že na ravni prodaje pred krizo?

Pred krizo smo prodali vse ribe, ki smo jih pridelali, in tudi zdaj prodamo vse. Ribogojnica Fonda je po letni količini pridelanih rib v resnici bolj ribji butik, predvsem zaradi ročnega načina dela in ker smo v primerjavi z drugimi morskimi ribogojnicami izjemno majhni. Pri nas gojimo brancine sonaravno samo iz izbranih ribjih mladic. V mrežah imajo veliko prostora za plavanje in rastejo počasi, podobno kot v naravi. Pri tem uporabljamo najboljše ribje krme, ne uporabljamo nobenih kemikalij in vsa dela opravljamo izključno ročno. Kakovost naših rib je zato odlična in tako je tudi povpraševanje po njih konstantno in presega količine, ki jih lahko pridelamo.

Širiti splošno znanje o ribah

Kdo je vaš tipični kupec, kam prodate največ?

Že daljši čas večino naših rib prodamo boljšim restavracijam v Sloveniji in Avstriji, nekaj tudi v Italijo. Moram poudariti, da so zame prav vse naše stranke posebne in odlične. Vse se trudijo, so inovativne in delajo dobro. Zato z njimi zelo radi sodelujemo in smo jim hvaležni za zaupanje.

Kar velik del naših rib že vrsto let prodamo tudi Sparu in E.Leclercu, kjer so tako dostopne vsem. Manjši del prodamo neposredno zasebnim kupcem, ki pridejo po ribe kar k nam v ribogojnico ali pa jim jih po naročilu dostavimo cele, očiščene ali tudi filirane na dom.

Kako težko je bilo na trg prodreti z gojeno morsko ribo?

Težko! Gojena riba, predvsem morska gojena riba, ima v primerjavi z divjo ribo v splošnem še vedno slabšalni prizvok. Zato je bilo in je še treba neprestano spreminjati uveljavljeno dogmo. In to čeprav imajo dobro gojene ribe pred ulovljenimi lahko številne prednosti, kot je konstantna kakovost, kontrolirana hrana, svežost, nizka vsebnost težkih kovin itd.

Že od samega rojstva blagovne znamke Piranski brancin Fonda vlagamo veliko v vrednost in prepoznavnost blagovne znamke, nudimo podporo našim kupcem, poizkušamo širiti splošno znanje o ribah in dvigniti kulturo uživanja rib. V Ribogojnici Fonda organiziramo oglede ribogojnice, degustacije, delavnice, team buildinge, skratka izobražujemo tiste, ki jih to zanima, in imamo vedno odprta vrata za javnost, seveda po predhodnem dogovoru.

Ko dobavljate svoje izdelke za protokolarne dogodke, so standardi gotovo še višji. Kako jim ustrežete in kaj največkrat zahtevajo?

Kakovostni standardi so enaki za vse naše stranke in v vseh primerih najvišji. Pri tem ne delamo razlike, ali gre za protokolarne dogodke ali za družinsko večerjo. Je pa res, da protokol od nas občasno zahteva na vpogled kakšne izvide analiz, kot je na primer izmerjena količina živega srebra v ribjem mesu. Z veseljem jim ustrežemo, tudi zato, ker imajo naše ribe vedno bistveno nižje vsebnosti živega srebra in drugih onesnaževalcev v primerjavi z divjimi in tudi drugimi gojenimi ribami.

Ribogojnica, ki je postala več kot lokalna znamenitost

Kako sodelujete z lokalnimi turističnimi organizacijami, kaj turiste najbolj zanima, ko si zaželijo obiskati ribogojnico?

Z lokalnimi turističnimi organizacijami imamo vzpostavljeno odlično sodelovanje. V naši ribogojnici vedno z veseljem sprejmemo obiskovalce, ki nam jih pošljejo, saj gre pogosto za dobre mednarodne novinarje ali turistične agente iz prepoznavnih turističnih agencij.

Naši obiskovalci želijo poglobiti svoje znanje, spoznati nekaj novega in se obenem imeti lepo. Zanima jih, zakaj je brancin Fonda tako poseben. Za njih se vedno zelo potrudimo, zato od nas običajno odidejo pozitivno presenečeni, polni vtisov in novih zanimivih ter uporabnih znanj o ribah in morju.            

So nad čim še posebej presenečeni?

Obiskovalci našega Ribjega vrta, kot tudi rečemo naši ribogojnici, so najbolj presenečeni, ko izvedo, kako zelo počasi rastejo ribe. Podobno kot v naravi tudi naši brancini rastejo od štiri do pet let, preden dosežejo povprečno velikost okoli 400 gramov.

Prav tako jih tudi zelo zanima, kako lahko zanesljivo prepoznajo res svežo ribo.

Ali ocenjujete, da Slovenci premalokrat jemo ribo? Zakaj je tako?

Prehranjevanje s kakovostnimi ribami, predvsem morskimi, je zelo zdravo in zato tudi priporočeno. Glede na znane statistike in na moje izkušnje, Slovenci za zdaj pojemo veliko premalo rib, po mojem mnenju predvsem zaradi pomanjkanja tradicije, po večini slabe kakovosti uvoženih rib in nepoznavanja enostavnosti njihove priprave.

V zadnjih letih poraba rib pri nas, tako kot v Evropi in svetu, strmo narašča, vendar smo z 11,2 kilograma ribe na osebo na leto še vedno daleč pod evropskim povprečjem, ki znaša 24,9 kilograma ribe na osebo na leto, in za našimi sosedi Italijani (24,4 kilograma), Hrvati (19,7 kilograma) in Avstrijci (13,4 kilograma).

Najljubši recept Irene Fonda

Kakšno mesto imajo ribe na vašem jedilniku?

Sama ribe jem precej pogosto, vsaj nekajkrat na teden. Največkrat seveda jem brancina in orado Fonda, pripravljena na veliko različnih načinov. Pogosto pa jem tudi druge ribe, zelo rada imam lokalno ulovljene ribe: lista, sardele, mole, trilje, romba in lico.

Imate kakšen poseben recept z družinsko tradicijo, ki je vam najljubši?

Zase našega brancina Fonda najraje pripravim kar surovega, kot karpačo, tu kakovost ribe najbolj pride do izraza, ali pečenega v soli.

Moja nona, ki je bila profesionalna kuharica in je kot vodja kuhinje delala v starem hotelu Palace (danes Kempinski Palace Portorož), je ribe najraje pripravljala v "lešadi", to je kuhane z zelo malo vode, belega vina, oljčnega olja in nekaj jušne zelenjave. Recept za pripravo je poleg številnih drugih zanimivih in preprostih receptov in nasvetov objavljen na naši spletni strani.