Torek, 1. 10. 2019, 13.27
9 mesecev, 2 tedna
Slovenski jeklarji ob 150. obletnici v samem evropskem vrhu
Jeklarji v družbi člana uprave Skupine SIJ Tiborja Šimonke, ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, predsednika uprave Skupine SIJ Andreya Zubitskega, direktorice Gornjesavskega muzeja Jesenice Irene Lačen Benedičič in Branka Žerdonerja, direktorja družbe SIJ Acroni.
Slovenska industrija jekla, ki deluje po načelih krožnega gospodarstva, te dni praznuje 150 let industrijske proizvodnje.
Industrijska proizvodnja jekla na Slovenskem poteka že 150 let, slovenski jeklarji pa sodijo v sam vrh nišnih jeklarskih trgov v Evropski uniji. Tako so obeležili 150. obletnico ene ključnih gospodarskih panog v Republiki Sloveniji.
Septembra leta 1869 so bili z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe (KID), predhodnice Železarne Jesenice in kasneje Skupine SIJ – Slovenske industrije jekla –, položeni temelji za industrializacijo nekoč železarske, danes pa jeklarske industrije v Sloveniji.
Dogodek je potekal v nekdanji železarski industrijski hali, na muzejskem območju Stara Sava na Jesenicah.
Z združitvijo fužin je pred 150 leti na Slovenskem zaživela industrijska proizvodnja jekla, danes ena od najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v Sloveniji. Pomemben mejnik v jeklarski dediščini so proslavili na svečanem dogodku Uglašena tradicija jekla, ki sta se ga udeležila tudi Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, in minister za kulturo mag. Zoran Poznič.
Ob tej priložnosti je nastal tudi kratek film, v katerem nekdanji sodelavci, predstavniki lokalne skupnosti in drugi partnerji, s katerimi je jeseniška jeklarska industrija tesno povezana, govorijo prav o sobivanju in povezanosti z jeklarji, ki naj traja vsaj še naslednjih 150 let.
V kovinskopredelovalni verigi, katere del je tudi jeklarstvo, je zaposlen vsak deseti Slovenec
Skupina SIJ veliko sredstev vlaga v modernizacijo proizvodnje. V nekaterih proizvodnih obratih delo poteka povsem avtomatizirano.
"Pomen kovinskopredelovalne dejavnosti za Republiko Slovenijo, katere del je tudi metalurška dejavnost, danes najbolje ponazarja podatek, da prispeva 8,2 odstotka bruto domačega proizvoda, v kovinskopredelovalni verigi pa je zaposlen vsak deseti Slovenec. Skupina SIJ, največja vertikalno integrirana metalurška industrija, je steber jeklarske panoge v Sloveniji, ki svojo stabilnost in pomen v Republiki Sloveniji gradi tudi na trdnih temeljih bogate jeklarske dediščine," je ob tem pomembnem mejniku povedal Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Nova poglavja jeklarske tradicije so pred nami
"Slovenske metalurške družbe so v istem letu skupaj ustvarile skoraj za tri milijarde evrov prihodkov. Prispevek Skupine SIJ je višji od četrtine," je v svojem nagovoru poudaril Tibor Šimonka, član uprave Skupine SIJ.
V Skupini SIJ – Slovenski industriji jekla – so ponosni, da so del industrije s tako dolgo zgodovino in tradicijo, ki se iz roda v rod prenaša že več generacij. Kot pravijo, njihovo delo ni nikoli končano, saj so vpeti v neskončen proces razvoja industrije in postavljanja vedno novih mejnikov: "V Skupini SIJ danes pišemo nova poglavja zgodovine – nadaljevanje 150-letne jeklarske tradicije. Želimo si, da bi ob podobni priložnosti čez 150 let Slovensko industrijo jekla v letu 2019 opisali kot napredno podjetje, ki je zasedalo vodilne položaje na nišnih jeklarskih trgih in imelo jasno razdelano strategijo, visoko stopnjo znanja ter veliko mero inovativnosti, tehnološke odličnosti in kompetenc, ki jih zaokrožujejo sodobni standardi poslovanja, skrb za trajnostni način proizvodnje po načelih krožnega gospodarstva, razvoj zaposlenih in veliko posluha pri sobivanju s skupnostjo," je v svojem nagovoru poudaril Tibor Šimonka, član uprave Skupine SIJ.
Šimonka je poudaril tudi, da je kar 40 odstotkov vseh zaposlenih v metalurški dejavnosti v Sloveniji sodelavcev Skupine SIJ. Skupina prispeva nekaj več kot četrtino od treh milijard evrov prihodkov, ki so jih lani ustvarile vse slovenske metalurške družbe, ki so izrazito izvozno naravnana podjetja in 80 odstotkov vse prodaje ustvarijo na tujih trgih. V Skupini SIJ še pet odstotkov več.
Ta podjetja so v zadnjih nekaj letih za naložbe namenila okoli pet odstotkov letne prodaje. V Slovenski industriji jekla so od vstopa današnjega večinskega lastnika leta 2007 za modernizacijo, povečanje zmogljivosti in razvoj namenili več kot 620 milijonov evrov.
Na samem vrhu proizvajalcev nerjavne debele pločevine v Evropski uniji
Srednjeročni cilj SIJ Acronija, največje jeklarske družbe v Skupini SIJ, je, da v naslednjih petih letih v razvoj vložijo 120 milijonov evrov lastnih sredstev.
"SIJ Acroni je danes, zahvaljujoč nenehnemu stremljenju k razvoju ter številnim naložbam, tehnološko napredna družba, ki se z vrhunskimi jekli umešča v sam vrh proizvajalcev nerjavne debele pločevine v Evropski uniji. V zadnjem desetletju so bili postavljeni sodoben kontiliv, novo valjarsko ogrodje, AOD-konverter in sodobna linija za toplotno obdelavo jekla, ki so omogočili, da naše proizvode uporabljajo praktično v vseh segmentih predelovalne industrije: kemični, energetski, naftni in plinski, ladjedelništvu, avtomobilski in tudi v jedrski industriji. In vse to na vseh celinah tega sveta. To nam omogočajo tudi inovacije, ki so tesno vtkane v našo korporativno kulturo in vsakodnevno delovanje slehernega zaposlenega," je o napredku, inovacijah in razvoju povedal mag. Branko Žerdoner, glavni direktor SIJ Acronija, največje jeklarske družbe v Skupini SIJ.
Na vidiku vseslovenski muzej železarjev
Na območju Stare Save, najbolje ohranjenem fužinskem kompleksu na Slovenskem, bo zaživel vseslovenski muzej železarjev.
Pričevalka tehničnega napredka in razvoja je tehniška dediščina: "Prav tukaj na Stari Savi, kjer smo se zbrali danes, je bilo gospodarsko središče Kranjske industrijske družbe, ki ji je z združitvijo večine gorenjskih fužin uspel prehod v industrijsko proizvodnjo jekla. V muzeju vse od ustanovitve leta 1951 nepretrgoma skrbimo za ohranjanje in predstavljanje železarske dediščine. Ob tej prelomnici tako z veseljem naznanjamo, da bo s podporo Občine Jesenice Bucelleni-Ruardova graščina na Stari Savi po 520 letih dočakala celovito obnovo, v njej pa bo zaživel vseslovenski muzej železarjev, kjer bomo predstavili pomen fužinarstva, železarstva in jeklarstva. Oživeli bomo korenine, iz katerih izvira naša identiteta in na katerih se razvija uspešna slovenska jeklarska industrija," je na dogodku povedala Irena Lačen Benedičič, direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice.
Še nikoli slišana uglasbitev jekel
Na dogodku ob 150. obletnici industrijske proizvodnje jekel je Jekleni tolkalni orkester, ki je nastal prav ob tej priložnosti, uglasbil jekla Skupine SIJ.
Stara Sava, kjer je bil svečani dogodek, je pomembna lokacija v zgodovini slovenskega železarstva in jeklarstva ter kulturni spomenik državnega pomena, kjer so obiskovalci dogodka tudi v pristnem okolju izkusili razliko med fužinarskim in industrijskim obratom.
Vrhunec je praznovanje doseglo s posebnim programom, v katerem je z železarsko himno nastopil Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, zvesti spremljevalec nekoč železarskih, danes pa jeklarskih uspehov.
Prav posebno točko pa je pripravil Jekleni tolkalni orkester z edinstveno, še nikoli slišano uglasbitvijo jekel, izdelanih v družbi SIJ Acroni, v spremljavi zračne akrobatke, ki se je mojstrsko zavrtela na jeklenem spiralnem drogu.
