"Špekulant gleda le na dobiček, krščanski poslovnež pa na skupno dobro"

V Ljubljani se je začel simpozij Evropa prihodnosti med uspešnostjo in odgovornostjo, ki ga organizirajo Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije, Mednarodno združenje krščanskih poslovnežev (UNIAPAC), Nemško združenje katoliških delodajalcev (BKU) in Sklad Konrada Adenauerja (Konrad Adenauer Stiftung).

Katoliški družbeni nauk Na simpoziju je Marie-Luise Dött, predsednica BKU in nemška poslanka iz vrst CDU/CSU, poudarila, da ima katoliški družbeni nauk dva cilja: človekovo dostojanstvo in služenje skupnemu dobro.

Kot je dejala, pri čemer se je sklicevala na dokument Poslanstvo krščanskega poslovneža, ki ga je oblikoval Papeški svet za pravičnost in mir, krščanski poslovnež ni špekulant, ampak inovator.

Špekulant ima za cilj večanje dobička. Zanj je podjetje sredstvo za dosego cilja, cilj pa je dobiček. Za špekulanta gradnja cest, bolnišnic ali šol ni cilj, ampak zgolj sredstvo za dosego čim večjega dobička.

Kovač: Ni vsak špekulant slab Krščanski poslovnež pa služi skupnemu dobremu tako, da ustvarja dobrine, ki so resnično dobre, in storitve, ki resnično služijo, torej ustvarja dobrine in storitve, ki zadovoljujejo pristne človeške potrebe, je še pojasnila prva dama nemških katoliških delodajalcev.

Poslovnež in kolumnist Matej Kovač je prepričan, da dokument preveč slabšalno govori o špekulantih. Če (finančni) špekulant ne goljufa in ne zavaja, ima pozitivno vlogo v gospodarstvu.

Kovač je dejal, da se le malo kje omeni, da se je v Sloveniji ukoreninila naša, lokalna verzija pajdaškega kapitalizma pred kakršnim svari tudi Razmišljanje o poslanstvu krščanskega poslovneža. Nasploh se po njegovem mnenju v naši državi premalo govori o vzrokih krize, ki nas je prizadela. "Živi zakopani v propadajočih podjetjih" Po njegovem mnenju je v Sloveniji tabu govoriti, da je slovenski pajdaški kapitalizem vzniknil iz pajdaških povezav, ki so se stkale v času socializma.

Kot je še pojasnil, morajo podjetja pravično deliti sadove delovanja med vse deležnike: zaposlene, stranke, investitorje, dobavitelje in širšo skupnost. "Gotovo v svetu obstajajo države, kjer so zaposleni zaradi neustrezne pogajalske moči prikrajšani. V Sloveniji so najbolj nastradali zaposleni v propadajočih podjetjih, ko so jih oblasti ob sodelovanju uprav pod krinko ohranjanja delovnih mest skoraj žive zakopale v nekonkurenčna, nelikvidna in insolventna podjetja," pravi Kovač. Prepričan je tudi, da dokler bo veljalo v Cerkvi načelo subsidiarnosti, ni strahu, da bo ta šla v smeri socializma.

Tone Rode, direktor Založbe Družina, je predstavil dokument Bogastvo različnosti: Evropska skupnost solidarnosti in odgovornosti, ki ga je pripravila Komisija škofovskih konferenc Evropske skupnosti.

Tretji kozarec piva Evropski škofje nasprotujejo razpadu evroobmočja, ker bi to ogrozilo mirno sobivanje med narodi. Škofje so glede gospodarskega modela za neko srednjo pot: so za trg, ampak tudi za vlogo države, a so hkrati proti čezmernemu skrbstvu države. Država mora le blažiti skrajnosti.

Rode se strinja s češkim ekonomistom Tomašem Sedlačkom, da v svetu ne doživljamo krize kapitalizma, ampak krizo kapitalizma rasti. Pri tem je povedal primer s tretjim kozarcem: če trije prijatelji sedejo za mizo, na mizi pa sta le dva kozarca piva, se začne razprava o tem, kaj storiti, kako najti pravično razdelitev …

Ta dilema izgine, če pride na mizo še tretji kozarec piva. To je rast. Težava pa nastane, če tretjega kozarca ni. Rode poudarja, da nas mogoče čakajo dolga leta z nizko gospodarsko rastjo ali celo brez rasti – torej obdobje brez tretjega kozarca piva.

Hedonisti in stoiki Zato bo treba, kot meni Sedlaček, naš trenutni hedonizem (porabništvo …) uravnotežiti s filozofijo stoikov, torej zadržanostjo, skromnostjo in zmernostjo.

Nemški poslovnež Stephan Werhahn, ki je tudi vnuk znanega in dolgoletnega kanclerja povojne Zahodne Nemčije Konrada Adenauerja, pa nima takšnega mnenja o evroobmočju kot evropski škofje.

Prepričan je namreč, da bi morali prezadolžene države (začasno) izključiti iz evroobmočja in jih poslati na nekakšno okrevanje. Ko bodo okrevale, pa se lahko vrnejo v evroobmočje.

Kritični vnuk Konrada Adenauerja Adenauerjev vnuk nasprotuje dozdajšnjemu načinu reševanju evrske dolžniške krize: je med drugim proti bančni uniji, evroobveznicam in kupovanju obveznic prezadolženih držav, ki ga izvaja Evropska centralna banka (ECB).

Njegove rešitve poleg začasne izključitve iz evroobmočja so še: odpis dolgov prezadolženim evrskim državam, prodaja državnega premoženja v teh državah (grški otoki …), zlato pravilo glede zadolževanja v vseh ustavah …

Kot poudarja, je povojna Zahodna Nemčija v okviru Marshallovega načrta dobila 30-krat manj denarja kot zdaj Grčija, pa so Nemci postavili na noge svoje gospodarstvo, Grki pa z veliko več denarja še ne. Rudel: Včasih so se nam posmehovali Na začetku simpozija so udeležence pozdravili še podpredsednik UNIAPAC Europe Janos Csebfalvi, vodja Sklada Konrada Adenauerja v Zagrebu Michael A. Lange, predsednik Državnega sveta, ki gosti simpozij, Mitja Bervar in Drago Rudel, predsednik Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije.

Ta je v pozdravnem govoru med drugim dejal, da so se jim drugi poslovneži še pred leti posmehovali, češ, kdo sploh gleda na vrednote v poslu, pomembna je uspešnost, po krizi pa jim želi prisluhniti vse več ljudi.